Menu Item
Tik pred prazniki je gradbeni inšpektor Domu na Krasu izdal odločbo, na podlagi katere bi se morali stanovalci, ki prebivajo v eni od stanovanjskih skupin, takoj izseliti. V nasprotnem jim grozi deložacija. Odločba inšpektorja, ki problematizira namembnost stavbe, je sicer v popolnem nasprotju z nedavnim mnenjem ministrstva, v okviru katerega deluje inšpektorat. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pravi, da se ne more znebiti slabega občutka.
Gradbeni inšpektor inšpektorata za naravne vire in prostor je Domu na Krasu pred dnevi odredil, da mora takoj prenehati uporabljati stavbo v Solkanu, v kateri v okviru stanovanjske skupine prebiva šest oseb z oviranostmi. Če vodstvo zavoda odločbe ne bo izvršilo, bodo šest stanovalcev deložirali, še izhaja iz odločbe, ki smo jo pridobili na N1.
Razlog za to je neskladna namembnost stavbe, saj je klasificirana kot enostanovanjska, dejansko pa da se uporablja za namen institucionalnega varstva, izhaja iz odločbe. Vodstvo Doma na Krasu bi tako moralo pridobiti novo ustrezno uporabno dovoljenje, do takrat pa, kot piše v odločbi, stavbe ne sme uporabljati.
Dom na Krasu je javni socialnovarstveni zavod, ki izvaja institucionalno varstvo, namenjeno odraslim osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in odraslim osebam z motnjami v duševnem in/ali telesnem razvoju. Proces deinstitucionalizacije izvaja od leta 2020.
V istem letu ministrstvo in inšpektor s povsem različnima mnenjema
Direktor Doma na Krasu Goran Blaško je povedal, da so nad odločbo presenečeni. “Imamo tri identična mnenja treh ministrstev, prvo smo pridobili že leta 2021, zadnje pa januarja letos. Slednjega je izdalo prav ministrstvo za naravne vire in prostor, ki pritrjuje temu, da je namembnost stavb, kakršna je trenutno, ustrezna. Brez takšnih zagotovil projekta sploh ne bi mogli izpeljati,” nam je povedal Blaško.
Iz mnenja MNVP, ki nam ga je Blaško posredoval v vpogled, izhaja, da “v primeru stanovanjskih skupnosti za različne družbene skupine (npr. stanovanjske skupnosti za starejše osebe, mlade, invalide, osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju …) gre za ekvivalent družinskemu okolju. Tako v primeru uporabe stavbe, ki se uporablja za namen bivanja stanovanjske skupnosti, pri čemer je ta zasnovana kot stanovanje, gre za stavbo, ki se vedno klasificira kot (…) enostanovanjska stavba.”
Ministrstvo skupaj z zavodom išče rešitev
Na to mnenje se v svojem današnjem odzivu sklicuje tudi ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP), ki ga vodi Simon Maljevac. Mnenje je bilo januarja pripravljeno prav kot odgovor na vprašanje MSP, kakšna je ustrezna namembnost teh stavb.
“Na ministrstvu za solidarno prihodnost smo se seznanili z ugotovitvijo gradbenega inšpektorja, ki je bivalnim enotam socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu odredil prepoved uporabe. Z obžalovanjem smo sprejeli inšpektorjevo odločitev, da odredi zaprtje stanovanja in preselitev uporabnic in uporabnikov nazaj v institucionalno varstvo,” so še zapisali v odzivu.
Zagotovili so, da so minister in strokovne službe ministrstva v tesnem stiku z vodstvom zavoda in skupaj iščejo rešitve za nastalo situacijo, da uporabnicam in uporabnikom zagotovi dostojno mesto v skupnosti.
Blaško je ob tem zagotovil, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da se stanovalcem ne bo treba preseliti iz njihovega doma. Dodal pa je, da je odločba, ki so jo prejeli včeraj, samo prva v nizu štirih, saj da so že seznanjeni, da naj bi inšpektorji obiskali tudi preostale enote, kjer prebivajo uporabniki.
“Tam se ne izvaja institucionalno varstvo. To je njihov dom”
“Pol leta po vselitvi teh oseb v njihov novi dom se je gradbena inšpekcija odločila izdati odločbo, da se te ljudi, ki so med najbolj ranljivimi v družbi, ki so v življenju doživeli številne stiske, pred prazniki deložira,” je komentirala Andreja Rafaelič, vodja projektov deinstitucionalizacije na Inštitutu RS za socialno varstvo. Inštitut je pri deinstitucionalizaciji Doma na Krasu sodeloval kot partner, in kot še pravi Rafaelič, gre za zelo dobro voden in izpeljan projekt s širšo mednarodno podporo, ki ga je večinsko financirala Evropska komisija.
“To je eden od večjih projektov v Sloveniji, ki je povrnil človekove pravice ljudem, ki so prej desetletja živeli v zavodu – 170 v enem zavodu, po pet v eni sobi. Dom na Krasu se je torej odločil za humanizacijo takšne ustanove in je del uporabnikov preselil v stanovanja, kjer imajo tisto, kar je za marsikoga izven zavodske oskrbe normalno – svojo sobo, kopalnico pa si namesto s 50 delijo s 5 osebami.”
Ob tem je tudi ona opozorila, da v teh enotah ne poteka institucionalno varstvo, ampak so ljudje tam doma, prejemajo pa podporo, kot denimo starejši prejemajo pomoč na domu ali nekateri osebno asistenco. “Ne gre torej za izvajanje institucionalnega varstva, ampak podpore v skupnosti, ki v Sloveniji obstaja že 30 let, a jo je očitno treba tudi pravno urediti. Čim prej. V nasprotnem se lahko zgodi, da se bodo številni ljudje, ki na podoben način živijo s podporo v skupnosti, morali vrniti neznano kam.” V Sloveniji je namreč po njenih navedbah približno tisoč invalidov, ki živijo v podobnih stanovanjskih skupinah, ki so del javnih socialnovarstvenih zavodov in nevladnih organizacij.
“Ne morem se znebiti slabega občutka”
Znano je sicer, da sta se ob selitvi uporabnikov iz zavoda v stanovanjske enote tako v Divači kot pozneje v Novi Gorici vzpostavili civilni iniciativi, ki temu nasprotujeta. Kot so pred časom poročali mediji, naj bi bili lokalni prebivalci zaskrbljeni zaradi varnosti, saj da so te osebe lahko nevarne. Vodstvo zavoda je takrat očitke zavrnilo.
Več sogovornikov nam je omenilo, da naj bi bil inšpekcijski postopek povezan s tema iniciativama. Na to je v odzivu namignil celo minister Maljevac, ki je dejal: “Deložacija ljudi iz najšibkejših skupin, njihovo zapiranje za zidove zavodov je nedopustno. Z leti se je obravnava ljudi z ovirami v telesnem in duševnem razvoju bistveno spremenila. Družba jih je nekoč zapirala v ustanove, danes pa razumemo, da jim z življenjem v skupnosti ponudimo osnovno podlago za normalno življenje ter dostop do javnih storitev in prostorov, ki so nam, ostalim, samoumevne. Osebno sem do odločitve inšpektorata zelo kritičen, saj vrti čas nazaj, ne morem pa se znebiti slabega občutka ob manevru civilnih iniciativ in lokalne politike. Najšibkejše med nami moramo predvsem ščititi.”
Za odziv smo se obrnili na inšpektorat za naravne vire in prostor. Zanimalo nas je, ali drži neuradna informacija, da je inšpektor, ki je vodil ta postopek in izdal odločbo, sorodstveno povezan z eno od omenjenih civilnih iniciativ, ki nasprotuje deinstitucionalizaciji, in ali se v tem primeru ne bi moral izločiti iz postopka. Zanimalo nas je tudi, ali drži, da je omenjeni inšpektor sosed ene od enot Doma na Krasu.
Vprašali smo še, kako je mogoče, da ministrstvo v istem letu izda mnenje z enim stališčem, gradbeni inšpektor pa s povsem nasprotnim.
Na naša vprašanja na inšpektoratu niso odgovorili. Pojasnili so le, da prepoved uporabe objekta, ki ga je izrekel inšpektor, sloni na določbi veljavnega gradbenega zakona in da inšpektor ne odreja deložacije. Dodali so še, da je zoper odločbo dovoljena pritožba. Vendar pa iz odločbe izhaja, da pritožba ne zadrži njene izvršitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje