Srečneži so lahko v sredo prvič v tem letu opazovali enega najlepših naravnih pojavov. Severni sij je namreč razsvetlil nebo tudi nad Slovenijo. Če ste ga zamudili, brez skrbi. Po besedah geologa in navdušenca nad auroro borealis Jureta Atanackova bo priložnosti v tem letu še kar nekaj.
Zadnji večer starega leta je bil obarvan v odtenkih severnega sija, aurora borealis pa je nebo kmalu po sončnem zahodu razsvetlila tudi na prvi dan letošnjega leta. V sredo popoldan je namreč geomagnetna nevihta znova dosegla moč G3.
Po besedah geologa in navdušenca nad severnim sijem, Jureta Atanackova, bi lahko sredin severni sij opazovali praktično po vsej Sloveniji, saj je bil viden tudi iz Grčije in Španije, a je to preprečilo vreme. “Ko piha jugozahodnik in čez dinarsko pregrado prinaša vlažen zrak, se začne oblačiti. Tako je bila zahodna polovica države pod oblaki, severni sij pa je bil viden vzhodno od Trojan,” je pojasnil za N1.
Glavna aktivnost je bila na nebu prisotna malo po 18. uri in je trajala 20 minut. Nekaj šibke aktivnosti je bilo po besedah Atanackova možno še videti do 20.30, nato pa je bilo nebesne predstave konec. “Severni sij je bil manj izrazit kot najlepša dva lani, ki sta se zgodila 10. maja in 10. oktobra, vseeno pa je bil zelo soliden.”
“Tokrat so bili pogoji za opazovanje specifični”
Severni sij je bilo v sredo moč opazovati s prostim očesom, njegova barva pa je segala 40 stopinj visoko v nebo.
A kljub temu so bili tokratni pogoji za opazovanje severnega sija po besedah geologa specifični in slabši. Zrak je bil vlažen, poleg tega pa je bilo veliko tudi svetlobnega onesnaženja, ki ga je okoli novega leta zaradi božičnih dekoracij še več. Kombinacija obojega je vplivala na to, da severni sij ni bil tako viden, kot bi bil lahko sicer.
“Žalostno je, da okoli 90 odstotkov ljudi živi v tako močnem svetlobnem onesnaženju, da večine severnih sijev ne morejo videti,” pravi. “Na posnetkih spletnih kamer iz Avstrije, recimo iz Alp, kjer ni toliko svetlobnega onesnaževanja, pa tudi vlage je manj, so bili prizori spektakularni.”
Lahko pogostejše severne sije pričakujemo tudi v letu 2025?
Če ste silvestrski in novoletni sij zamudili, brez skrbi. Po besedah Atanackova bo priložnosti v tem letu (pa tudi v naslednjih) še kar nekaj. Sonce ima namreč približno 11-letne cikle aktivnosti, prav zdaj pa smo na vrhuncu cikla oziroma aktivnosti.
Večja, kot je aktivnost, več izbruhov je na Soncu. Če je izbruh usmerjen proti Zemlji, proti nam pošlje oblak nabitih delcev oziroma plazme, ki trči ob naše magnetno polje in povzroči geomagnetno nevihto oziroma vihar.
Takrat lahko opazujemo severni sij. Če je nevihta močna, je severni sij bolj viden, je svetlejši in seže dlje proti ekvatorju. Kot na primer 10. maja lani, ko je Zemljo dosegla najmočnejša sončna nevihta po letu 2003, zaradi katere je bilo severni sij mogoče videti v številnih delih sveta od Tasmanije do Velike Britanije. Ko je bil severni sij najbolj aktiven, je prekrival dve tretjini neba.
Po letošnjem letu bo po besedah sogovornika aktivnost sonca počasi začela upadati in do leta 2030 dosegla svoj minimum.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!