Menu Item
Zvezdnato nebo in teatralni prizori severnega sija. Nad Slovenijo ga je v svoj objektiv ujel Javor Kac. V obdobju povečane sončeve aktivnosti lahko severni sij namreč vidimo tudi južneje na zemeljski obli.
Opazovanje čarobnega plesa barv na zvezdnatem nebu, ki ga občasno presekajo meteoriti, ima verjetno marsikdo na seznamu naravnih pojavov, ki si jih želi videti in doživeti vsaj enkrat v življenju. Za mnoge strokovnjake in ljubiteljske opazovalce nebesnih pojavov severni sij velja za nekakšen zlati gral opazovanja neba.
A za opazovanje severnega sija ali aurore borealis, kot ga je v 17. stoletju poimenoval Galielo Galilei, ni treba odleteti daleč na sever, opaziti ga je mogoče celo v Sloveniji. “Tudi to je možno,” pravi astrofizik Andrej Guštin, ki je poobjavil posnetek Javorja Kaca. Ta je pred dnevi v svoj objektiv ujel severni sij nad Slovenijo. Prelivajoče rdeče in rumene barve na nočnem nebu je v noči na petek posnel na Medvedjem brdu nad Logatcem. V počasnem posnetku lahko vidite z zvezdami razsvetljeno nebo, meteorite in pretežno rdeče, rumene in oranžne odtenke severnega sija.
Astrofizik Andrej Guštin, direktor zavoda Cosmolab, ki se ukvarja s popularizacijo astronomije, astrofizike in vsem, kar je povezano z vesoljem, je za N1 pojasnil, da smo trenutno v obdobju večje aktivnosti sonca, kar pomeni, da je na soncu več izbruhov. “Včasih je tega toliko, da je pojav viden tudi južneje od polarnih območij,” je pojasnil. Tudi sam je leta 2003 v fotografski objektiv ujel severni sij nad Slovenijo. “Je pa res, da fotoaparat ujame več kot človeško oko,” zato ni prepričan, da je bil severni sij s posnetka viden tudi s prostim očesom. V mestih in kjerkoli je javna razsvetljava močna, ga zagotovo ne moremo videti, je dodal.
Vseeno pa tudi v prihodnjih mesecih lahko poskusite srečo, saj bo sonce vedno bolj aktivno. “V prihodnjih mesecih tega vedno več, saj se zdaj aktivnost sonca še povečuje. V naslednjih dveh, celo treh mesecih bo še mogoče videti severni sij,” je dodal in predlagal vsem, ki si želijo poskusiti srečo, da si naložijo aplikacijo Aurora, kjer lahko spremljate vidnost severnega sija. Po podatkih spletne strani centra za tovrstne napovedi je možnost pojava severnega sija na Zemlji v naslednjih dneh le 10-odstotna.
Igor Žiberna, profesor geografije na mariborski Filozofski fakulteti in predsednik astronomskega društva Orion za N1 pojasnjuje, da je leta 2003 in 2004 severni sij bilo mogoče videti tudi iz Maribora, a šlo je za vrhunec 11-letnega ciklusa sončeve aktivnosti, kakršen se približuje v naslednjih letih. Vsekakor si možnosti za opazovanje severnega sija povečate, če se umaknete nekam, kjer ni svetlobne onesnaženosti in je obzorje odprto proti severu. “Pohorje je v osrednjem delu primerno za opazovanje severnega sija,” pravi.
Ker je polarni sij postal zelo popularen, predlagam, da si na telefone namestite aplikacijo Aurora, kjer lahko spremljate vidnost sija tudi v naših krajih. https://t.co/41vJ8UChyt
— Zavod_Cosmolab (@ZCosmolab) March 2, 2023
Kako nastane severni sij
Severni sij že dolgo navdušuje človeštvo. O pojavu naj bi že leta 567 pred našim štetjem pisal astronom kralja Nebukadnezarja II., poroča spletna stran Space. Nasa navaja tudi kitajske zapise iz leta 193 pred našim štetjem. A za kaj pravzaprav gre?
Čarobne luči severnega sija so v resnici nasilen pojav, pojasnjuje spletna stran Space. Barvne pasove na nebu povzročijo delci, ki ob sončevih izbruhih poletijo proti Zemlji s hitrostmi do 72 milijonov kilometrov na uro. V trenutku, ko trčijo v zemljino atmosfero, jih vidimo kot znani barvit pojav. Barve so odvisne od elementov, ki so prisotne v atmosferi. Kot je za Space pojasnil astronom Billy Teets, direktor observatorija Dyer univerze v Nashivillu, za rdečo barvo poskrbi dušik, za zeleno pa kisik iz atmosfere.
Odtenki barv na nebu so odvisni tudi od plinov v atmosferi in višin, na katerih prihaja do reakcij, pravi Žiberna. Ker zemljino magnetno polje “preusmeri” delce proti poloma, jih tam vidimo največ in največkrat. Poleg severnega sija obstaja tudi južni sij ali aurora australis. “Severni sij je v bistvu bolj prijeten pojav celotnega dogajanja. Kadar so aktivnost sonca velike, lahko pride tudi do manj prijetnih pojavov, kot so motnje električnega omrežja,” še pravi Žiberna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje