Menu Item
Sezona špargljev je v polnem teku. Medtem ko navadne najdemo na marsikaterem slovenskem vrtu, so divji nekoliko manj dostopni. Kje vse rastejo in ali bi jih lahko gojili tudi doma? Odgovore smo poiskali pri Katji Puncer in Iztoku Vidicu, strokovnjakoma za šparglje.
Začenja se sezona špargljev, ki bo vrhunec dosegla proti koncu aprila. Poleg domačih so v slovenskih kuhinjah zadnja leta vse bolj priljubljeni divji šparglji, ki so nekoliko težje dostopni od tistih, ki jih imamo na domačem vrtu, čeprav jih lahko kupimo tudi na nekaterih tržnicah ali v trgovinah.
Kje najti divje šparglje v naravi
V Sloveniji ostrolistne šparglje najdemo na Primorskem in Krasu. Sicer pa pri nas v naravi rastejo štiri vrste. Posamezne druge vrste lahko tako najdemo tudi v Beli krajini oziroma drugih območjih, vendar so količine zelo majhne in jih ni toliko, da bi jih bilo mogoče množično nabirati tako kot na Primorskem, pove Katja Puncer. V Beli krajini in drugih območjih zunaj Krasa in Istre gre bolj za navadno vrsto šparglja, ki raste v divjini. Ni pa to ostrolistni špargelj ali divji, kot mu pravimo, pojasni Iztok Vidic. Dodata, da je izraz divji špargelj bolj splošen, ne pa botaničen. “Divji šparglji so vsi, ki rastejo v naravi, Slovenci pa divji špargelj najpogosteje povežemo z ostrolistnim primorskim špargljem, ki je tudi najbolj razširjen,” povesta Katja Puncer in Iztok Vidic.
Lahko divje šparglje gojimo doma?
Primorski ostrolistni špargelj bomo v notranjosti Slovenije težko gojili. “Možno bi ga bilo iz sadik, vendar zaradi hladnejšega podnebja ne bi uspeval in se razmnoževal. Pri teh poskusih je zato treba biti previden, da zaradi želje po sadikah divjih špargljev ne izropamo narave,” opozori Iztok Vidic in doda, da je ostrolistni špargelj prilagojen toplejšim območjem, zato tudi raste le v slovenski Istri in na Krasu. “Drugje pa je zanj že prehladno.”
Divji špargelj je namreč vajen rasti na gozdnih robovih, kjer je svetlo in toplo. “Eno takih območij, kjer v tem času najdete več divjih špargljev, je tako pogoreli Kras. Tam je namreč zaradi požara dobil možnost večje razširitve povsem po naravni poti,” pove Iztok Vidic.
Kot še doda Katja Puncer, ostrolistni špargelj zahteva tudi zelo specifične rastne pogoje. “Pridelovalci so ga neuspešno že hoteli gojiti na njivah, pa to zaradi rastnih pogojev ni uspelo,” pripoveduje Katja Puncer.
Zahtevno je tudi gojenje sadik iz semen, saj je že pri navadnem šparglju kaljivost 28 dni, divji pa kali še težje, poleg tega moramo semenu omogočiti vsaj en mesec idealnih pogojev, pojasni Vidic.
Pri nekaterih prodajalcih, vendar redko, je mogoče najti tudi nekatere vrste sadik divjega šparglja. Običajno gre za obmorske šparglje ali pa križance s to vrsto. Križati so hoteli tudi že ostrolistne šparglje, pa se ti poleg vsega še neradi križajo, pove Katja Puncer.
Se pa sicer sadike špargljev v vrt sadijo spomladi.
Pomembno predvsem, da nabirati prenehamo pravočasno
V naravi lahko naberete največ en kilogram špargljev na dan. Tako namreč določa zakon. Poleg zakonskih omejitev pa je pomembno upoštevati še nekaj.
“Stremeti moramo k temu, da konec maja nehamo pobirati divje šparglje,” pravi Iztok Vidic. To pa predvsem zato, da pustimo rastlinam, da razvijejo svoj nadzemni del in okrepijo svoj koreninski sistem. “Doma to lahko nadzorujemo, v naravi ne, ker ljudje režejo, dokler šparglje najdejo,” doda Katja Puncer.
Izraza, ki se za to rastlino pogosto uporabljata, sta beluš ali špargelj. Razlika je le v barvi, rastlina pa je povsem enaka. Gre za različno tehnologijo pridelave: špargljev poganjek ostane bel, če raste v temi – v ta namen nasipamo grebene, ki jih lahko pokrijemo tudi s folijo, nekoč so jih pokrivali z lonci. Ko pa beluši prodrejo in ostanejo na svetlobi, ozelenijo in postanejo šparglji. Beluši so sicer blažjega in manj grenkega okusa.
Kako pripravljamo divje šparglje
Sicer pa se divje šparglje v kuhinji pripravlja enako kot navadne. Če so šparglji že preveliki, je pomembno, da pred kuho spodnji, oleseneli del olupimo ali odrežemo.
Idealna dolžina ob nabiranju je za beluše okoli 22 centimetrov, za zelene šparglje pa 27. “Je pa odvisno tudi od obdobja sezone. Na začetku sezone lahko že krajši poganjek oleseni, maja, ko je toplo in šparglji rastejo hitreje, pa je lahko tudi zelo dolg špargelj še vedno po celotni dolžini mehak in neolesenel,” še pojasni Katja Puncer.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje