Menu Item
Sezona gripe je pred vrati in zdaj je pravi čas, da se odločimo za cepljenje. Gre za majhen, a hkrati izjemno pomemben korak za preprečevanje te bolezni, ki se v najhujšem primeru lahko konča tudi s smrtjo. Vsako leto namreč v Sloveniji za to boleznijo zboli med sto in dvesto tisoč prebivalcev, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa letno sprejmemo med 500 in 600 bolnikov, pri katerih se je zdravljenje zapletlo. Zakaj gripa ni zgolj prehlad in komu pristojni še posebej svetujejo cepljenje?
Za gripo vsako leto v Sloveniji zboli med sto in dvesto tisoč prebivalcev, majhen, a hkrati zelo pomemben korak za preprečevanje te bolezni pa je cepljenje.
Cepljenje proti gripi od pandemije covida-19 za celotno populacijo krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Posamezniki pa se lahko cepijo ali v ambulantah izbranih družinskih zdravnikov ali v cepilnih centrih. Hkrati se lahko cepite proti različnim obolenjem, za letošnje leto so pristojni naročili 170.000 odmerkov cepiva proti gripi.
Kot je uvodoma pojasnila epidemiologinja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in nacionalna koordinatorica programa cepljenja Marta Grgič Vitek, podatki epidemiološkega spremljanja kažejo, da se počasi približujemo sezoni akutnih okužb dihal. Ob tem je poudarila, da se sezona gripe še ni začela. “Za zdaj smo zaznali samo posamezne primere gripe, povzročitelji akutnih okužb dihal, ki trenutno dvigujejo številke, pa so predvsem koronavirus, rinovirusi in enterovirusi,” je dejala.
Kot je v nadaljevanju pojasnila, vsako leto za gripo zboli med pet in deset odstotkov populacije, zdaj pa da je idealni čas, da se cepljenje proti tej bolezni začne. “Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred gripo. Pomembno je predvsem, da nas cepljenje ščiti pred težkimi poteki bolezni oziroma zapleti,” je pojasnila epidemiologinja na NIJZ. To je izrednega pomena predvsem za ranljive skupine.
Po pandemiji precepljenost znova pada
Cepljenje priporočajo vsem prebivalcem nad 6. mesecem starosti, saj s tem zaščitimo sebe, svoje bližnje ter tudi dvigujemo delež precepljenosti prebivalstva. “Zlasti pa cepljenje priporočamo skupinam, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni, kamor sodijo starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo,” je naštela Grgič Vitek. Cepljenje še posebej priporočajo osebam, ki imajo na delovnem mestu večjo možnost okužbe oziroma obstaja večja verjetnost, da okužbo na delovnem mestu prenesejo. V to skupino sodijo predvsem zdravstveni delavci ter zaposleni v vzgoji in izobraževanju.
Precepljenosti proti gripi je po besedah nacionalne koordinatorice programa cepljenja zelo nizka, do 10 odstotkov prebivalcev se namreč odloči za ta ukrep. Ob tem je Grgič Vitek še dodala, da smo takšno precepljenost presegli le v izjemnih sezonah, denimo med letoma 2005 in 2006, ko je bila zelo razširjena ptičja gripa. Dokaj visoko precepljenost smo dosegli tudi v sezoni prašičje gripe, odtlej pa je precepljenost padala. Leta 2016 so pristojni nato spet zaznali rahel dvig precepljenosti, omenjenih deset odstotkov pa smo na državni ravni dosegli ponovno med pandemijo covida-19.
“Od takrat pa precepljenost pada,” je še zaključila in dodala, da je skrb vzbujajoče predvsem to, da nizko precepljenost opažajo tudi med starejšimi, ki so zelo ranljiva skupina. V tej skupini, tj. starejši nad 65 let, bi bilo na podlagi podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) priporočljivo, da bi dosegli precepljenost okoli 75 odstotkov. Žal smo v najboljši sezoni dosegli le 27-odstotno precepljenost omenjenega rizičnega dela populacije.
Ker se virusi gripe spreminjajo, je pomembno, da se cepimo vsako leto, saj so cepiva prilagojena tistim virusom, za katere WHO predvidi, da bodo krožila med populacijo. Hkrati s cepljenjem proti gripi pa se pri starejših in kroničnih bolnikih skladno z nasveti stroke lahko opravi tudi cepljenje s polisaharidnim pnevmokoknim cepivom. To se opravi zgolj enkrat in ga za ranljivo populacijo financira obvezno zdravstveno zavarovanje.
Gripa ni samo prehlad
Kot je v nadaljevanju pojasnila vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana Tatjana Mrvič, so sezone gripe načeloma precej predvidljive, z izjemo obdobja pandemije, ko bolnikov niso zaznavali. “Že lansko sezono smo se vrnili v stare tirnice in zabeležili velik val bolnikov vseh starostnih skupin, tako dojenčkov kot starejših,” je dejala. Na posamezno sezono tako v ljubljanskem kliničnem centru obravnavajo od 500 do 600 hospitaliziranih bolnikov, ki jih sprejmejo zaradi težjih potekov bolezni ali zapletov, ki sledijo okužbi.
V zimskem času je tako naval bolnikov zelo velik, urgentni centri pa so zelo polni. “Včasih tako nastane ozko grlo, ko ne vemo, kam te bolnike namestiti,” je pojasnila Mrvič. Kot je dodala, gripa ni navadna viroza. Čeprav večinski del populacije okužbo preboli kot vročinsko stanje, ki ga spremlja kašelj, lahko tudi popolnoma zdrava odrasla oseba brez pridruženih bolezni zboli s tako težko klinično sliko, da ga morajo sprejeti. Vsako leto pa beležijo tudi smrtne primere, je še dodala. “Če bi se cepili, bi bil potek lažji, možnost smrti pa je praktično zanemarljiva,” je dejala.
Zapleti pri poteku bolezni so z besedami Mrvič odvisni od starosti bolnika. Pri mlajših so večinoma povezani z dehidracijo, nastanejo pa lahko tudi vročinski krči. Pri majhnih otrocih se lahko vname tudi srednje uho oziroma se gripa razvije v pljučnico. Pri starejših pa se pristojni bojijo predvsem zapletov pri dihalih, tj. pljučnice in drugih sekundarnih zapletov, kamor sodijo bakterijske okužbe. “Ne smemo pozabiti na bakterijo streptokok pyogenes. Po pandemiji je namreč število teh okužb naraslo. Dramatična sta tudi stafilokok aureus in sepsa. Pacient lahko v nekaj urah namreč umre,” je pojasnila.
Mrvič je ob tem še opozorila, da pri starostnikih klinična slika pogosto ni klasična, bolnik se lahko le slabše počuti, to pa lahko privede do poslabšanja njegove osnovne bolezni, tj. srčnih, žilnih, ledvičnih oz. drugih bolezni. Ker se v zimskem obdobju virusi gripe predvsem v zaprtih okoljih zelo hitro širijo, cepljenje priporočajo tudi vsem, ki živijo denimo v domovih za starejše občane ter vrtcih in šolah.
Cepijo naj se tudi svojci rizičnih skupin
Izrednega pomena pri nagovarjanju k cepljenju so tudi družinski zdravniki. Leon Kranjec, družinski zdravnik v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, je tako pojasnil, da pri njih cepijo večinoma le starejšo populacijo in kronične bolnike, pri tem pa da k cepljenju nagovarjajo tudi njihove svojce in oskrbovalce.
Modro je zaščititi rizično populacijo in zmanjšati okužbo. Ključnega pomena je, da se cepijo tudi svojci rizičnih skupin. Če zbolijo, so namreč pogosto njihovi edini oskrbovalci, tako pa lahko nastane težava, kdo bo obolelo osebo negoval, je dejal Kranjec.
“Ne smemo pozabiti tudi na ostalo problematiko pri gripi, saj ni zgolj virus problematičen. Pogosto je večja težava poslabšanje drugih bolezni, za katerimi posameznik trpi,” je pojasnil Kranjec in dodal, da v sezoni gripe pogosto opažajo povečan obseg dela v ambulantah tudi zaradi drugih obolenj. Kot je poudaril, v zimskih mesecih, ko so respiratorna obolenja najbolj na udaru, v ambulantah okvirno obravnavajo za 30 odstotkov več bolnikov.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje