Menu Item
Cene hrane so v zadnjem letu poletele v nebo. Ne le v trgovinah, več boste za obrok odšteli tudi v gostilnah in restavracijah. Tam pa že opažajo, da si zaradi vsesplošne draginje med službo vse manj ljudi privošči malico ali kosilo. Si lahko zaposleni za denar, ki ga prejmejo v službi, še privoščijo malico?
Zaradi vse hitrejšega tempa življenja in urnikov – večina namreč v službi ostane do poznega popoldneva – je malica v službi za večino zaposlenih glavni obrok dneva. Tisti malo manj organizirani, ki si hrane ne pripravijo doma, si v službi naročijo dostavo ali se odpravijo v bližnjo restavracijo. To pa je v zadnjem času postalo precej drago.
V zadnjem letu se večina evropskih držav, Slovenija pri tem ni izjema, spoprijema z visoko rastjo cen. Maja so se te v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom dvignile za dobrih osem odstotkov, največ so k temu prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač – v primerjavi z lanskim letom so se živila v tej kategoriji podražila za skoraj 15 odstotkov.
Zaradi podražitev hrane, ki vplivajo tudi na višje stroške zaposlenih za prehrano med delom, je vlada Roberta Goloba že septembra lani – prvič po letu 2008 – dvignila neobdavčen znesek povračila stroškov prehrane s 6,12 evra na 7,96 evra na dan (spodnja meja tega zneska ni določena). Če delodajalec izplačuje nadomestilo nad tem zneskom, se razlika šteje v osnovo za plačilo prispevkov in dohodnine.
Na ministrstvu za finance so ob tem za N1 povedali, da je bil zadnji dvig 30-odstoten, zato nadaljnje spremembe trenutno niso predvidene. V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa menijo, da bi bilo treba neobdavčeni znesek povračila stroškov prehrane redno revalorizirati. “Delodajalci lahko tako zaposlenim zagotovijo višji znesek povračila za prehrano, ki je neobdavčen,” so še dodali.
Za curry z rižem kar tri evre več kot pred enim letom
Vse višje cene hrane opažajo zlasti zaposleni v urbanih središčih, ki malico v službo pogosto naročijo na platformah Wolt ali Glovo. Poglejmo nekaj primerov.
Marca lani je bilo treba za testenine v eni od priljubljenih restavracij v Ljubljani plačati 9,9 evra, letos malica oziroma kosilo tam stane že 11,90 evra oziroma kar dva evra več.
V priljubljeni indijski restavraciji je bilo treba pred enim letom za curry in riž plačati 8,95 evra, letos pa že 11,95 evra oziroma kar tri evre več. Za evro ali dva so se samo v zadnjem letu podražile tudi pice. K vsem naročilom na platformah za dostavo hrane pa je treba prišteti še strošek dostave, kar pa malico v službi še dodatno podraži.
Tudi sicer so cene hrane na Woltu in Glovu v nekaterih primerih višje kot v restavracijah in gostilnah (Več v članku: Zakaj je hamburger prek Wolta ali Glova dražji? Ni kriva samo dostava). Tako boste na primer v eni od McDonald’sovih restavracij za hamburger big mac odšteli 3,5 evra, na aplikacijah Wolt in Glovo pa je ta 70 centov dražji in stane 4,2 evra. Veliki krompirček v restavraciji stane 2,2 evra, na aplikacijah boste zanj odšteli pol evra več.
Hiter izračun sodelavca N1, ki si malico skoraj vsak dan naroči na eni od platform za dostavo, kaže, da zanjo vsak mesec porabi okoli 200 evrov. Tudi priprava hrane doma ni brezplačna, je pa cenejša. Za en naročeni obrok lahko doma pripravimo najmanj dva obroka.
Vladnemu zvišanju neobdavčenega zneska za malico na 7,96 evra na dan so v zadnjih mesecih sledila številna podjetja, ne pa vsa. V javnem sektorju povračilo za malico trenutno znaša 6,6 evra, ta znesek pa vsakih šest mesecev usklajujejo z rastjo cen prehrambnih izdelkov.
V nekaterih gostilnah že opažajo, da je gostov manj
Zaradi višjih cen in vsesplošne draginje v nekaterih restavracijah v času malic že opažajo manjši obisk, tudi v gostilni Kratochwill na Rudniku v Ljubljani.
Kot so povedali za N1, bi imeli več obiskovalcev, če bi lahko skuhali obroke za 6 evrov, za ta denar pa lahko skuhajo le kakšno juho ali enolončnico. “Ker danes za 6 evrov težko skuhaš kaj – pri nas imamo malo višje cene – in potem to še postrežeš, se pozna.” Ob tem so spomnili, da gost v restavraciji ne plača le hrane, ampak tudi postrežbo in vse ostalo, pri čemer pa natakarji danes pod 10 evrov neto na uro ne delajo, so pojasnili razloge za višje cene in dodali, “elektrika se je podražila za 300 odstotkov, nekatera roba je dražja od 300 do 400 odstotkov, zelenjava je zelo draga.”
Tudi v gostilni Pr’Krištof v Logatcu, ki je med delavci priljubljena točka za malice, so povedali, da zaradi dviga cen in draginje postrežejo od 20 do 30 odstotkov manj malic.
Nekatera večja podjetja imajo malico organizirano kar v službi, med njimi sta Skupina SIJ in Krka. V Krki malico zagotavljajo v vseh treh izmenah in vse dni v letu. Podjetje ima v Sloveniji 11 restavracij, kjer dnevno nudijo tri tople menije, od katerih je eden t. i. varovalni meni z lahkimi prilogami z manj maščobe, manj soli, manj rdečega mesa in več zelenjave ter brez cvrenja.
Zaposleni v Skupini SIJ prejemajo največji znesek povračila za stroške prehrane oziroma 7,96 evra na dan – 5,50 evra na dan za nakup toplega obroka oziroma dodatne ponudbe (siri, mleko, salame, kava), preostali znesek pa jim podjetje izplača. Zaposlenim so ves čas na voljo tudi brezplačno sadje, čaj in osvežilni napitki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje