Silovit prehod z vročine na mraz je stres za telo: “Kot skok v mrzlo vodo”

Slovenija 17. Sep 202405:15 0 komentarjev
Nenadna ohladitev
Nenadna ohladitev (Foto: PROFIMEDIA)

Prejšnji teden je večji del srednje Evrope, tudi Slovenijo, zajel silovit vremenski preobrat – majice s kratkimi rokavi so v enem dnevu zamenjali debeli puloverji. Z zdravnico Neno Kopčavar Guček smo se pogovarjali, kako nenadna ohladitev vpliva na človeško telo in kako se lahko izognemo prehladu.

Konec letošnjega poletja je bil silovit – majice s kratkimi rokavi so v enem dnevu zamenjali debeli puloverji in plašči, gorske pohodniške poti, po katerih so se še pred dobrim tednom vile kolone izletnikov, pa je pobelila več deset centimetrov debela snežna odeja. Zdravnica Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič opozarja, da so take nenadne vremenske spremembe za telo zelo naporne.

“To je skoraj tako, kot če bi pri 30 stopinjah Celzija skočili v vodo, ki ima sedem stopinj,” je primerjala zdravnica in dodala, da se ne spomni, kdaj je v Sloveniji nazadnje že septembra zapadel sneg.

Nenadne ohladitve ozračja so za človeško telo zelo stresne predvsem z vidika vzdrževanja telesne temperature, saj mora telo proizvesti več toplote, kot jo izgublja. Človeško telo zato zoži žile in upočasni prekrvavitev zunanjih delov telesa, to pa posledično pomeni povišanje telesnega pritiska.

Kako se izogniti prehladu

Ohladitve so posredno povezane tudi s prehladnimi obolenji. “Če takim ohladitvam ne sledimo z vedenjem in se ne oblečemo v bolj topla oblačila, se hitreje prehladimo,” je povedala zdravnica. Razložila je, da prehlad ni toliko povezan z mrazom kot padcem odpornosti, ki navadno sledi ohladitvi. “Hlad zmanjša odpornost, zato težje kljubujemo virusom, ki so povsod okoli nas.” Zato je zelo pomembno, da se ob nenadnih ohladitvah dovolj dobro oblečemo in s tem poskrbimo za svoje zdravje.

“Zvečer manj posedajmo zunaj, če gremo teč, se primerno oblecimo, v nasprotnem primeru virusi lahko prevladajo,” svetuje.

Mraz
Foto: PROFIMEDIA

Nenadne vremenske spremembe najbolj vplivajo na ljudi s kroničnimi dihalnimi obolenji, na primer astmo ali kroničnim kadilskim bronhitisom. Ta skupina bolnikov se sicer na mrzle dni navadno vnaprej pripravi, dodaja Kopčavar Guček. “Načeloma imajo več zdravstvenih težav v mrzlih mesecih, zato vnaprej vedo, kako je pozimi, in so pripravljeni,” pojasni.

Ob koncu je še enkrat svetovala spremljanje aktualnih vremenskih napovedi, saj ustrezno ravnanje v hladnih dneh lahko prepreči nastanek bolezni. “Če sledimo napovedim, se težko zgodi, da se zjutraj oblečemo v kratke hlače in majico, potem pa premalo oblečeni zakorakamo v devet stopinj Celzija.”

Mrzlo vreme in nenadne spremembe na nas vplivajo tudi posredno, je dodala zdravnica in omenila ujme, ki so zajele večji del osrednje Evrope. “Težave s poplavljenimi in odplavljenimi cestami, s podori in plazovi seveda povzročajo velike psihične napore, natančneje stres in frustracijo.”

BONUS VIDEO:

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!