Sindikalist Verk v pismu ministrom in premierju: Posledice bodo vse hujše

Foto: Srdjan Živulović/Bobo

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je nezadovoljen s prejšnji teden parafirano kolektivno pogodbo za javni sektor. Ministre Andrejo Katič, Franca Propsa in Klemna Boštjančiča ter premierja Roberta Goloba je v pismu opozoril, da so bili pravosodni policisti in drugi zaporski uslužbenci ponovno spregledani.

Prejšnji teden parafirana kolektivna pogodba za javni sektor vsebuje tudi obsežen člen o dodatkih za nevarnost in posebne obremenitve. V njem je med drugim določeno, da so do dodatka v višini 10-odstotne urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca upravičeni tudi tisti, ki neposredno delajo “z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, z osebami s priznano začasno zaščito in mednarodno zaščito ter tujci, ki so nezakonito v Republiki Sloveniji, nameščenimi v nastanitvenih centrih”.

Kot poudarja predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk, pa so bili spet spregledani pravosodni policisti in strokovni delavci v zaporih. V pismu, ki ga je pred tednom dni poslal ministrici za pravosodje Andreji Katič, ministru za javno upravo Francu Propsu, finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču in premierju Robertu Golobu, je zapisal, da bi bili po obrazložitvi vladne strani do omenjenega dodatka upravičeni uslužbenci azilnih domov vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov, na predlog obeh sindikatov policije pa tudi uslužbenci Centra za tujce v Postojni, ki sodi pod upravo policije.

“Predlog policijskih sindikatov, da morajo omenjeni dodatek dobiti tudi policisti in drugi javni uslužbenci, ki delajo v napol praznem Centru za tujce v Postojni, je terjal še kako upravičeno zahtevo, da so vsaj do 10-odstotnega dodatka iz tega naslova upravičeni tudi pravosodni policisti in strokovni delavci v slovenskih zaporih, ki so prenapolnjeni s tujci,” je poudaril Verk. Ob tem je izpostavil, da so med tujci v zaporih večinoma migranti in njihovi tihotapci, ki so storilci uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Ti pa “iz zaporov ne morejo oditi, kot lahko to storijo stanovalci azilnih domov, ki jim nihče ne sme preprečiti njihove namere oziroma kakorkoli ovirati nadaljevanja njihove poti v bogatejše države Evropske unije”.

Predsednik SDOS je v pismu ministre in premierja opozoril, da se kadrovsko oslabljene posadke pravosodnih policistov in ostalih strokovnih delavcev, ki opravljajo varovanje, nadzor in strokovno psihosocialno obravnavo ter materialno oskrbo zapornikov, dnevno srečujejo z vse bolj zahtevnimi strokovnimi problemi in nevarnostmi za življenje in telo. “Vendar pa sta moj predlog, da so ti do posebnega dodatka še kako upravičeni, preslišali tako vladna kot sindikalna stran oziroma večina sindikalnih vodij javnega sektorja,” je dodal Verk.

Izpostavil je še, da ministrstvo za pravosodje sploh nima svojega predstavnika v vladni pogajalski skupini, kar je po Verkovem mnenju nedopustno, posledice pa se kažejo v kadrovskem primanjkljaju in neurejenosti položaja zaposlenih v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in javnih uslužbencev sodne uprave.

“Tudi nov sistem plač v javnem sektorju ne bo privabil kandidatov za pravosodne policiste in druge zaporske uslužbence, brez ustreznega strokovnega osebja pa bodo še naprej ostajala tudi sodišča in državna tožilstva. Zato vas naprošam, da moje pisanje razumete kot resno opozorilo pred kadrovsko krizo, ki je že in bo brez ustreznih ukrepov le še vedno večja in z vse hujšimi posledicami,” je pismo zaključil Verk.

Nanj doslej ni prejel nobenega odgovora. Kot je za N1 dejala ministrica za pravosodje Andreja Katič, je sama na številnih sejah vlade izpostavila, da je treba za zagotovitev potrebnega števila pravosodnih policistov urediti njihov status in ga izenačiti s statusom policistov in vojakov. “Drugače zaporskega sistema, pri katerem je tudi treba upoštevati varnostni vidik, ne bo mogoče ustrezno peljati. Še zlasti ne, ker se bo kmalu upokojilo večje število pravosodnih policistov,” je poudarila Katič.

A so ji, kot je bilo mogoče razbrati iz njenih besed, na sejah vlade dali vedeti, da ona ni sindikalna predstavnica, temveč ministrica, in da imajo sindikalni predstavniki v pogajanjih možnost, da za pravosodne policiste izpogajajo ustrezen status. Katič upa, da bo sindikalnim predstavnikom to tudi uspelo. “Želim, da vsi predstavniki sindikatov razumejo skrb vzbujajoče stanje na vseh resorjih in da bodo poiskane najboljše rešitve za vse. Ko bodo vidni rezultati plačne reforme, pa bomo lahko ocenili, kaj je ta prinesla zaposlenim v zaporih,” je dodala pravosodna ministrica.

Na ministrstvu za javno upravo pa so na naša vprašanja o kolektivni pogodbi za javni sektor in neupoštevanju predloga za dodatek pravosodnim policistom odgovorili, da je končno parafirano besedilo vedno kompromis pogajalskega procesa med obema stranema, torej med vladno in sindikalno. “Ob tem dodajamo, da je sindikalna stran v fazi usklajevanja dodatka oblikovala zadnji predlog besedila in da sindikalna stran v fazi usklajevanja vsebine nikoli ni predlagala, da se vanjo vključi tudi zaposlene v zaporih,” so še izpostavili na ministrstvu za javno upravo. Verk pa na te navedbe odgovarja, da so bili znotraj sindikalne skupine glede dodatka za pravosodne policiste preglasovani.