Menu Item
Čeprav uradna statistika namiguje na nizko brezposelnost, to ne pomeni, da imajo delavci dostojno delo, so pred mednarodnim dnevom dostojnega dela poudarili v sindikatu Mladi plus. Opozorili so, da je pri mladih pogosto prisotna prikrita brezposelnost, še vedno so v porastu prekarne oblike dela.
Mladi pogosto niso vključeni v evidence brezposelnih oseb, njihov status pa velikokrat kaže, da niso vključeni na trg dela in da nimajo redne pogodbe o zaposlitvi, kar največkrat pomeni, da delajo prek prekarnih oblik dela, je na novinarski konferenci povedala predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc in med prekarnimi oblikami dela izpostavila platformno delo, ki vse več delavcev postavlja v negotov položaj.
O tem pričajo tudi podatki raziskave o kršitvah delavskih pravic med mladimi, ki so jo letos izvedli v sindikatu. Ti so pokazali, da so mladi prepogosto deležni kršitev različnih pravic, z njimi se je srečalo 73 odstotkov mladih. “To pomeni, da so te del vsakdanjega življenja mladih,” je ocenila Jarc.
Med najpogostejšimi kršitvami je nadomeščanje rednih zaposlitev s prekarnimi oblikami dela, s katerimi so se večkrat srečale ženske, pogosto opravljanje dela navkljub bolezni, plačilo na črno, kršenje pravice do odmora, zamujanje izplačila in neplačano uvajanje v študentskem delu. “Velik odstotek enoosebnih s.p. predstavlja prisilno espeizacijo, vse skupine mladih so se na delovnem mestu že srečale s spolnim nadlegovanjem,” je še povzela.
74 odstotkov mladih bi izbralo pogodbo za nedoločen čas
Po njenem mnenju se ustvarjajo miti, da si mladi sami ustvarjajo takšne zaposlitve, ker jim odgovarja fleksibilnost. V raziskavi se je namreč izkazalo, da bi jih, če bi to možnost imeli, 74 odstotkov izbralo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ob tem so mladi tudi slabo seznanjeni s svojimi pravicami. Posledično ne prijavljajo kršitev in se ne borijo za svoje pravice, je poudarila Jarc.
Da bi mlade spodbudili k ukrepanju, so v sindikatu ves oktober posvetili ozaveščanju o pravicah in ravnanju v primeru kršitev. V okviru tega v petek vrata odpira tudi tematska in izobraževalna soba pobega Pobegni pred kršitvami na trgu dela. “Narejena je na podlagi resničnih zgodb, mlade popelje čez življenje mlade punce, ki se želi vključiti na trg dela, pri čemer se srečuje z diskriminacijo, izkoriščanjem, prisiljeno espeizacijo in mora najti ključ do rešitve,” je vsebino sobe, ki bo odprta do 23. oktobra povzela sindikalistka.
Za okrepitev nadzora nad kršitvami
V sindikatu Mladi plus so določene predloge za izboljšano delovanja trga dela in zaznavanje kršitev pravic delavcev naslovili tudi na pristojno ministrstvo za delo, družino in enake možnosti. Ob tem so se zavzeli za okrepitev nadzora nad kršitvami s strani delovnega inšpektorata, ki bi moral finančno in kadrovsko okrepljen ter, kot je izpostavila Jarc, večkrat izreči sankcije, “ne pa samo prijazno opominjati delodajalcev, ki jasno kršijo zakonodajo”.
Ustaviti se mora prekarnost in vzpostavitvi regulacijo platformnega dela, so prepričani. “Platforme morajo biti prepoznane kot delodajalci, ki morajo nuditi delavske standarde, ki veljajo v Sloveniji, predvsem zaposlitev, če so prisotni elementi delovnega razmerja,” je opozorila Jarc in dodala, da pričakujejo tudi okrepitev sheme jamstva za mlade, saj se povečuje delež dolgotrajno brezposelnih mladih, ter ustvarjanje novih visokotehnoloških in zelenih delovnih mest.
K nujni uvedbi spremenjenega načina dela inšpektorata za delo, s pomočjo katerega bi se uspešneje spopadli s kršitelji delovnopravne zakonodaje, je na novinarski konferenci pozval tudi Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. “Ljudje se bojijo uveljavljati svoje pravice bodisi iz razloga strahu pred izgubo zaposlitve bodisi je to rezultat nezaupanja v državne institucije, kot je inšpektorat za delo,” je opozoril.
Po njegovih besedah zakonsko gledano prekarnost na trgu dela ni dovoljena, dopušča se torej zaradi neizvajanja zakonskih določb in “precej svetovalne funkcije inšpektorata za delo prek opominjanja delodajalcev, ne pa sankcioniranja”. Tako je po njegovem prepričanju prišel čas, da bi se med drugim vodilnim odgovornim osebam, če bi bile kršitve temeljnih pravic delavcev pravnomočno ugotovljene, za določeno obdobje prepovedalo opravljanje funkcije.
Z oceno predstavnikov iz sindikalnih vrst se je strinjal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. Kot je dejal, je krivda inšpektorata in ministrstva, da smo v zadnjih letih prišli do točke, ko smo prek spodbujanja samozaposlovanja ustvarili njegovo normalizacijo. “Kar se dogaja zadnjih deset let, je beg od delavske zakonodaje,” je prepričan Juvan.
Napovedal je nove smernice delovanja inšpektorata za delo, ki so jih zastavili z novim vodstvom in bodo predstavljene na petkovi seji parlamentarnega odbora za delo. Ponovil je, da bodo odslej namesto lovljenja številk o opravljenih nadzorih inšpektorji bolj osredotočeni na opravljanje okrepljenih in poglobljenih nadzorov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
