Primer nezakonito odpuščenega delavca invalida je samo eden od primerov, ko je invalidsko podjetje Premogovnika Velenje posegalo v pravice delavcev, trdijo v sindikatu delavcev rudarstva in energetike.

Višje delovno in socialno sodišče je pred kratkim odločilo, da je podjetje Harmonija tehnologije in znanja (HTZ), invalidsko podjetje Premogovnika Velenje, leta 2018 nezakonito odpustilo delavca, ki ga na njegovo željo ne bomo imenovali. V sindikatu delavcev rudarstva in energetike (SDRES) so sodbe veseli, hkrati pa trdijo, da to ni osamljen primer posegov v pravice delavcev invalidov.

Dve sodni zmagi

Delavec je bil od leta 2010 zaposlen kot vratar, novembra 2017 pa so mu v podpis ponudili pogodbo za premestitev na delovno mesto popravljalec objemk. Prepričan, da novo delovno mesto ne ustreza njegovim zdravstvenim omejitvam, je podpis pogodbe zavrnil in vložil tožbo. Marca 2020 je celjsko delovno sodišče tožbi ugodilo, saj je sodni izvedenec potrdil, da delovno mesto ni primerno. Delavec ima od leta 1999 odločbo zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki določa, da ne sme priti v stik s kromom in drugimi dražečimi snovmi. Na delovnem mestu popravljalec objemk pa je prisoten krom in delavec bi moral celo nositi zaščitne rokavice, ki vsebujejo krom.

V času med premestitvijo ter odločitvijo sodišča se je v odnosu med delavcem in HTZ še zapletalo. Potem ko je zavrnil prezaposlitev na delovno mesto popravljalec objemk, so ga zaposlili na delovno mesto “kopalničar”, torej čistilca kopalnice za rudarje. Avgusta 2018 so ga odpustili, delavec pa je zato sprožil novo tožbo. V HTZ so prekinitev pogodbe utemeljevali z očitkom, da je delavec zavrnil napotitev na zdravniški pregled, vendar je celjsko delovno sodišče ugotovilo, da ga na ta pregled sploh niso napotili. Konec maja je sodbo potrdilo višje delovno in socialno sodišče, s tem pa je pravnomočno odločeno, da je bila odpoved nezakonita.

Sindikat poziva k dialogu in zaščiti pravic

Asmir Bečarevič, predsednik SDRES, katerega član je nezakonito odpuščeni delavec, opozarja, da to ni osamljen primer, vendar se zaradi dolgotrajnosti postopkov mnogi delavci odločijo, da ne bodo vložili tožb. “Na žalost je več primerov, kjer se je invalidom posegalo v njihove pravice iz delovnega razmerja. Tudi tako, da se jim je, čeprav to ni skladno z zakonodajo, ponujalo nižje vrednotena delovna mesta,” pravi. To se je, dodaja sindikalist, zgodilo tudi delavcem, ki so invalidi postali v času dela za Premogovnik Velenje oziroma HTZ.

“Žal številni takšne pogodbe podpišejo,” pravi. Poleg finančne in siceršnje negotovosti v času dolgih sodnih postopkov delavce od iskanja pravice odvrača tudi strah pred povračilnimi ukrepi, ki ga krepijo nasveti drugih sindikatov, naj se ne spuščajo v spor z vodstvom podjetja, trdi Bečarević.

Iz HTZ, ki ga od aprila vodi Nina Mauhler, na naša vprašanja niso odgovorili. “Trditve sindikata so neutemeljene in neresnične,” pa so se odzvali v Premogovniku Velenje, kjer mesto generalnega direktorja od marca zaseda Janez Rošer. “Skrbi za ustrezno razporeditev invalidov posvečamo posebno pozornost. Vsem invalidom zagotavljamo delo skladno z zakonodajo, delovnimi zmožnostmi in potrebami poslovnega procesa,” so zapisali.

Vendar v sindikatu vztrajajo. “Upamo, da bo nedavna sodba sporočilo delavcem, naj se raje odločijo zaščititi svoje pravice, kot da verjamejo govoricam, da se to ne izplača. In upamo, da bo delodajalec v prihodnje upošteval predpise in pravice delavcev ter se usmeril v reševanje morebitnih težav,” poziva Bečarević.