Menu Item
Sindikalne centrale so na novinarski konferenci ostro nasprotovale predlagani davčni reformi, po kateri bodo, kot so dejale, imeli njihovi "člani v žepu manj". Manko socialnega dialoga so ta teden v pismu naslovile tudi na evropske institucije.
V začetku maja je vlada potrdila spremembe treh davčnih zakonov, in sicer predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost (DDV).
Minister za finance Andrej Šircelj je takrat dejal, da se s spremembami omogoča večjo konkurenčnost gospodarstva ter poenostavlja davčne postopke, medtem ko so sindikati in opozicija opozarjali, da ne gre za nadgradnjo davčnega sistema, ampak za davčno darilo premožnim.
“Ostro in z gnusom moramo zavrniti tiste zlonamerne očitke zlasti predstavnikov nekaterih koalicijskih strank, ki želijo ustvariti vtis, da sindikati nasprotujemo višjim plačam. To je popolna neumnost,” je na novinarski konferenci dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. “
Sindikati močno podpiramo tako višje neto kot višje bruto plače, ne podpiramo pa predlogov po katerih bi imeli naši člani na koncu v žepu manj,” je dodal Počivavšek.
Jerkič: Dvig splošne olajšave je trojanski konj
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je navedla, da argumenti v zadnjem mesecu “letijo izključno v smeri višjih plač delavcev, zamolčijo pa vse ostale spremembe, ki so v tem davčnem paketu vsebovane”. Pojasnila je, da v ozadju davčne reforme vidijo spremembo celotnega sistema socialne varnosti.
“V kombinaciji z Nacionalnim demografskim skladom in zakonom o debirokratizaciji lahko rečemo, da se prerazporeja premoženje v Sloveniji, da oblast prehaja v roke ožje skupine predvsem politično obarvanih posameznikov in se koncentrira, na drugi strani pa bomo čez pet let vsi priča spremembam, ki smo jih lahko opazovali že v času krize 2008,” je dejala.
“Gremo se rusko roleto, pri čemer so vsi naboji v pištoli,” je dodala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Štrukelj o avtoritarnosti vlade
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da bomo vladno davčno reformo plačevali še desetletja. “Reforma potencira in poglablja problem zadolževanja, ki je bilo po podatkih Mednarodnega denarnega sklada na najvišji ravni v letu 2020.”
Pojasnil je, da predlagana reforma ne upošteva enega ključnih priporočil Mednarodnega denarnega sklada, naj vlade svoje davčne reforme prilagodijo razmeram, ki so nastale kot posledica epidemije. “Eno ključnih priporočil Mednarodnega denarnega sklada je večja obremenitev dohodkov najbogatejših in večja obremenitev njihovega premoženja,” je navedel, slovenska vlada pa z davčno reformo predlaga ravno obratno.
“Med poglabljanjem socialnih razlik v času krize je treba te kompenzirati z večjo obremenitvijo tistih, ki prispevajo manj. Jedro naše spremembe davčnih zakonov pa so razbremenitve najbogatejšemu delu,” je dejal Štrukelj.
S pismom do evropskih institucij
V torek so združene sindikalne centrale na Evropsko komisijo in njeno predsednico, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropsko sindikalno konfederacijo naslovile pismo, v katerem so opozorile na manko socialnega dialoga v Sloveniji ter pozvale evropske institucije k apelu slovenski vladi, naj prične z vključevanjem deležnikov v sprejemanje odločitev.
V njem so zapisale tudi, da je vlada “brez kakršnega koli socialnega dialoga, v zakonodajni postopek vložila paket sprememb davčne zakonodaje, s katero razbremenjuje davčnih bremen predvsem najbogatejše, ob izjemno visokem izpadu davčnih prihodkov, ki bo močno poslabšal položaj javnih financ v Sloveniji”.
Pismo so na evropske institucije skupaj naslovile Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in KNSS-Neodvisnost.
Državni zbor naj bi zakonske spremembe potrdil še pred poletjem.
Po vladnih besedah predlog sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb omogoča ugodnejše davčne ukrepe od veljavnih, obenem v slovenski pravni red prenaša člen direktive EU o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom.
Nadgrajujejo se davčne olajšave za zaposlovanje, in sicer bo za osebe z deficitarnim poklicem, denimo v medicini ali računalništvu, olajšava za zaposlitev znašala 45 odstotkov plače. Za zaposlitev mlajših od 25 let bo olajšava še 10 odstotnih točk višja, na en odstotek pa se zvišuje olajšava za donacije.
Davčna razbremenitev dohodkov iz kapitala
Predlog sprememb zakona o dohodnini med drugim prinaša davčno razbremenitev dohodkov iz dela ter dohodkov iz kapitala (s 27,5 na 25 odstotkov) in oddajanja premoženja v najem (s 27,5 na 15 odstotkov), uvaja tudi spremembe na področju uveljavljanja znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za določene olajšave.
Spremembe zakona predvidevajo tudi postopno zvišanje splošne olajšave s 3.500 na 4.500 v naslednjem letu, do leta 2025 pa na 7.500 evrov. Stopnja davka v najvišjem dohodninskem razredu bi se znižala s 50 na 45 odstotkov, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova usklajevale z inflacijo. Zakon predvideva tudi možnost višjega neobdavčenega izplačila nagrade za poslovno uspešnost.
Račun kupcu le na njegovo zahtevo
Spremembe zakona o davku na dodano vrednost prinašajo poenostavitve pri izpolnjevanju obveznosti glede DDV za davčne zavezance in spodbuditev davčnih zavezancev k prostovoljnemu plačevanju DDV, preprečitev neplačevanja DDV pri e-trgovanju z unijskim blagom ter odbitek davka na dodano vrednost tudi za osebna motorna vozila brez izpustov ogljikovega dioksida.
Šircelj je kot najpomembnejšo novost te zakonske spremembe izpostavil predlog, da se bo račun v papirni obliki izročil kupcu le na njegovo zahtevo. Kmetje ne bodo več obvezni davčni zavezanci, je še povedal.
Predlagane spremembe pri dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb naj bi začele veljati 1. januarja 2022, že julija letos pa naj bi bile uveljavljene spremembe pri DDV.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!