“Po novem doplačilo do minimalne plače za 100.000 zaposlenih”

Gospodarstvo 12. Jan 202318:1822 komentarjev
čistilka
Foto: Profimedia

Sindikati so med lanskimi pogajanji z vlado in delodajalci želeli 18-odstotni dvig minimalne plače, vendar so danes delno zadovoljni tudi z dvigom za 12 odstotkov. Ob eni zmagi pa sindikati opozarjajo še na zastarel sistem plač v Sloveniji, ki naj bi se ga letos lotil minister za delo Luka Mesec. Ta pravi, da je s socialnimi partnerji že praktično dogovorjen za spremembo omenjenega sistema, medtem ko delodajalci o tem ne vedo nič. Delodajalci bolj kot spremembo sistema plač danes izpostavljajo nesorazmerja med plačami, ki so v podjetjih nastala po določitvi nove minimalne plače.

S sporočilom ministra za delo Luka Mesca, da se neto minimalna plača viša za 100 evrov, so delno zadovoljni na sindikalni strani, kjer dodajajo, da zgodba ni končana, saj je v Sloveniji treba urediti tudi plačni sistem in določiti ceno dela.

Zadovoljstvo z dvigom minimalne plače pa medtem ni prisotno med gospodarstveniki. Delodajalske organizacije so glede dviga že lani opozarjale na dodatne obremenitve med energetsko krizo, danes pa izpostavljajo še porušena sorazmerja plač, ki so ob 12-odstotnem dvigu minimalne plače nastala v podjetjih.

Preberite še: Največji dvig minimalne plače v zadnjih letih

“Ministru Luki Mescu smo povedali, da smo pripravljeni in vemo, da moramo letos narediti malo več. Inflacija je takšna, kakršna pač je, in treba jo je upoštevati pri minimalni plači. Minister nam je šel na roko tako, da minimalne plače ni dvignil dvakrat, kot je bilo to predhodno napovedano in kot so si to želeli sindikati. Ti so hoteli imeti življenjske stroške in inflacijsko stopnjo v dvakratnem dvigu. Temu smo se izognili in zdaj imamo enkraten dvig v januarju, kar je sredinska varianta. Sindikati so želeli 18-odsotni dvig minimalne plače, delodajalska stran je vztrajala, da se minimalna plača uskladi z inflacijsko stopnjo. Minister je pri samem dvigu upošteval davčno olajšavo, ki je prišla v tem letu, tako da je dvig realno na približno 14 odstotkih. Tistih 100 evrov neto pomeni, da nominalen dvig znaša okoli 14 odstotkov, kar je štiri odstotke nad pričakovanjem delodajalskih organizacij,” dogajanje okoli določanja minimalne plače povzame Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) in direktor Boxmark Leather.

Delodajalci: Minimalna plača zadnja leta raste nadpovprečno

Združenje delodajalcev je med določanjem višine minimalne plače ministra opozarjalo še, da se je minimalna plača v Sloveniji v zadnjih časih nadpovprečno povišala, na kar naj bi opozarjala tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ob tem navajajo, da smo Slovenci pri višini minimalne plače v samem vrhu v Evropski uniji. “Očitno to ni prišlo do ministra in se je odločil za drug odstotek. Če se ozremo nazaj, smo imeli vsako leto nadpovprečni dvig minimalne plače. Tudi v času recesije in deflacije smo imeli dvig okoli 5,4 odstotka. Menim, da moramo paziti, da minimalna plača ne postane stalnica v Sloveniji in tako postane povprečna plača,” pretekle dvige komentira Trobiš.

V Sloveniji smo v zadnjih letih dejansko imeli več občutnih dvigov minimalne plače. Velik dvig smo denimo zabeležili leta 2020, ko se je bruto minimalna iz 886 zvišala na 940 evrov, torej za šest odstotkov. Do dviga je prišlo tudi leta 2021, ko se je višina minimalne plače zvišala za 84 evrov oziroma slabih devet odstotkov, čeprav smo leto zaključili z 1,1-odstotno deflacijo.

Odkar je Sloveniji leta 2007 vstopila v območje evra, pa se je največji dvig minimalne plače zgodil leta 2010. Višina minimalne plače se je marca pred trinajstimi leti s 597,43 evra povišala na 734,15 evra. Dvig je takrat znašal kar 22,9 odstotka.

Marjan Trobiš
Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in direktor Boxmark Leather. Foto: Borut Živulović/ BOBO

Porušena sorazmerja plač v podjetjih

Po navedbah delodajalcev in ekonomistov pa bo dvig minimalne plače pretresel tudi ostale plače v podjetjih. Še preden je postalo znano, koliko bo znašala nova minimalna plača, je profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani Polona Domadenik Muren za Radio Slovenija napovedala, da se bo predvidena minimalna plača zelo približala asistentu z magisterijem. Kot je dejala, bo ta imel le za 185 evrov neto višjo plačo od minimalne, kar ruši sorazmerja plač.

Na zapisan primer spomni tudi Marjan Trobiš, ki pravi, da so se ob aktualnem dvigu minimalne plače na istih plačah znašli posamezniki z večjo mero odgovornosti in tisti z manj odgovornosti. “Nesorazmerje, ki je zdaj nastalo, bo gospodarstvo moralo – kot že v preteklosti – še dodatno krepiti, da bomo razlike lahko ustvarjali. To pa bo šlo na račun konkurenčnosti,” pojasnjuje.

Druge plače je danes omenil tudi minister za delo Luka Mesec. Kot je povedal, je delni odgovor na vprašanje, kaj bo z ostalimi plačami, vlada dala že s sprejetjem davčne reforme, ki je začela veljati z novim letom. S tem se, tako Mesec, splošna dohodninska olajšava povečuje s 3.500 na 5.000 evrov letno, kar pomeni, da se najnižje plače povišujejo za približno 40 evrov neto na mesec. Po Meščevih navedbah se bo povprečna plača s tega naslova zvišala za enajst evrov.

Preberite še: Na Madžarskem po gorivu še pomanjkanje sladkorja, inflacija pa v nebo

Nov dogovor o plačnem modelu

Na ministrstvu za delo ob zapisanem pripravljajo še dva ukrepa za povišanje ostalih plač. Kot prvega na ministrstvu navajajo novo ureditev plač v javnem sektorju, kot drugega pa izpostavljajo nove kolektivne pogodbe, ki naj bi jih potreboval zasebni sektor.

Mesec je ob zapisanem dodal, da se je s to tematiko začel ukvarjati že poleti, s socialnimi partnerji pa, da so praktično že dogovorjeni, da bodo letos prenovili plačni model.

“Ne vem, s kom je sklenil ta dogovor. Ne verjamem, da to tako gre. Avtonomnost na panožni ravni je vsekakor med sindikati in delodajalci. Tukaj država ne bi smela vplivati,” pa navedbe ministra komentira predsednik združenja delodajalcev. Po besedah Trobiša, se na panožni ravni že dve leti poskuša izravnavati najnižje tarifne razrede in določene tarifne razrede pa da so že umaknili.

Delodajalci še pred začetkom pogovorov o spremembah plačnega modela ministru sporočajo, naj ne pričakuje, da se bo v roku enega leta popravilo to, kar se ni spreminjalo zadnjih deset let.

Glede plačnega modela so sicer zgovorni tudi sindikati, ki pravijo, da je v prvi vrsti treba spremeniti plačni sistem in postaviti ceno dela: “Mi imamo še bivši jugoslovanski sistem – Kardeljev. Delodajalske organizacije niso pripravljene na spremembe in kažejo s prstom na sindikate. Naj povejo, kaj hočejo imeti in postavijo ceno dela. Prodajalec ali inženir v Sloveniji bo imel plačo 2.000 evrov in to je cena dela, po tem pa se zmenimo, kaj s to plačo naprej. Kakšni dodatki gredo na to plačo v skladu s kolektivno pogodbo,” razmere opiše Ladi Rožič, generalni sekretar sindikata delavcev trgovine.

Ladi Rožič
Ladi Rožič, generalni sekretar sindikata delavcev trgovine. Foto: Žiga Živulović jr./ BOBO

Doplačilo do minimalne plače po novem za petino zaposlenih

Rožič je komentiral tudi današnji dvig minimalne plače, s katerim so sindikati zadovoljni. “Zaradi rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin so ljudje z minimalno plačo danes kompletno plačo porabili samo za hrano. Dejstvo je, da moramo imeti v mislih preživetje prejemnikov minimalne plače, zato vztrajamo pri tem, da se minimalna plača spreminja v skladu z inflacijo in rastjo življenjskih stroškov, ker ti ljudje več ne morejo živeti. In teh ljudi je 90.000,” je dvig opisal generalni sekretar sindikata delavcev trgovine.

Trgovci so sicer pogost zaposlovalec delavcev, ki prejemajo doplačilo do minimalne plače, kar izpostavlja tudi Rožič. Kot je še dodal, v maloprodaji doplačilo do minimalne plače prejema kar 97 odstotkov zaposlenih.

Na vprašanje, koliko je vseh prejemnikov minimalne plače, Rožič odgovarja, da gre za ocene, ki pa so zelo nehvaležne. “Minimalno plačo prejema samo tisti, ki nima dodatka na delovno dobo, ko se zaposli. V razponu dvajset ali petdeset evrov nad minimalno plačo pa je na primer v trgovini kar okoli 90 odstotkov vseh zaposlenih,” pravi in obenem dodaja, da gre za dobičkonosno dejavnost, zato takšna statistika ne bi bila potrebna. “Pri takih maržah enostavno ne razumem več, kako jih ni sram. Mi se na ravni dejavnosti ne moremo dogovoriti, da bi vsaj prodajalec, ki je v četrtem tarifnem razredu, delal brez doplačila do minimalne plače. Na ta račun so manjši dodatki na minulo delo in na ta račun po tem ljudi prikrajšujejo.”

Ladi Rožič sicer ocenjuje, da bo po vzpostavitvi nove minimalne plače v Sloveniji doplačilo do minimalne plače prejemala ena petina vseh delovno aktivnih, oziroma kar 100.000 ljudi.

Preberite še: Kako drago bo leto 2023 v Sloveniji?

V ZSSS pozdravljajo zvišanje minimalne plače

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravljajo novo določen znesek minimalne plače pri 878 evrih neto, saj v večji meri sledi zahtevam, ki so jih podali v okviru pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu. Obenem so opozorili, da je v luči visoke inflacije znesek manjši, kot bi bil sicer. Kot so spomnili v ZSSS, je pot do določitve novega zneska trajala od jeseni. Tedaj so namreč med socialnimi partnerji stekla pogajanja o načinu izračuna in višini minimalne plače, ki so bila “dolga zaradi različnih dejavnikov, ki vplivajo na višino minimalne plače”.

“ZSSS je predlagala, da se upošteva tako nov izračun minimalnih življenjskih stroškov kot inflacija, medtem ko so delodajalci menili, da je že odstotek inflacije dovolj,” so pripomnili. Danes napovedani dvig minimalne plače so ocenili kot pomemben, saj novo določeni znesek minimalne življenjske stroške presega za več kot 20 odstotkov, hkrati pa so opozorili, da je v luči visoke inflacije manjši, kot bi bil sicer.

Zato v ZSSS pričakujejo, da bo pristojno ministrstvo “nemudoma pristopilo k spremembi zakonodaje, ki se nanaša na izračun minimalnih življenjskih stroškov, in sicer tako, da se bodo ugotavljali najmanj vsaki dve leti”. S tem, kot so dodali, bomo vnaprej lažje dosegli namen minimalne plače – to je pokrivanje življenjskih stroškov. STA

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar