Menu Item
Pristojni odbor se je na seji seznanil s časovnico zdravstvene reforme. Seja je bila sklicana na zahtevo SDS, ki vladi očita, da si je zdravstvo postavila kot osrednjo temo, ki jo želi rešiti, a do zdaj ni sprejela in implementirala nobenega predvidenega zakona. Poslanci predlaganih sklepov največje koalicijske stranke niso podprli.
Člani odbora DZ za zdravstvo so se na današnji seji, sklicani na zahtevo SDS, seznanili s časovnico zdravstvene reforme.
Predlaganih sklepov SDS, s katerimi bi med drugim ministrstvo za zdravje pozvali, da čim prej posodobi datume na časovnici zdravstvene reforme, pa niso potrdili.
Poslanka Jelka Godec je dejala, da so se v SDS za sklic nujne seje odbora odločili, da bi koalicijski poslanci lahko pojasnili, zakaj so podpisali zaveze za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme in zakaj ta ni izvršena. V SDS namreč menijo, da vlada glede zdravstvene reforme v svojem mandatu ni storila nič in da se ni držala niti ene časovnice, ki jo je postavila.
Godec je poudarila, da je vlada zdravstvo postavila kot osrednjo temo, ki jo želi rešiti, a do zdaj ni sprejela in implementirala nobenega predvidenega zakona. S 1. januarjem 2024 naj bi implementirali zakonodajo o digitalizaciji zdravstva, reformo plačnega sistema javnih uslužbencev, zakonodajo za sistemske spremembe problematike družinske in urgentne medicine, zakonodajo za prenovo nadzora in vodenja javnih zdravstvenih zavodov in zakonodajo za ureditev absentizma.
Načrtovali so tudi strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), za katero so se takrat v SDS strinjali, da jo je nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan zastavil v dobri smeri. “Vendar glej ga zlomka, ta zakon se naenkrat spremeni,” je opisala Godec. Omenila je še neizpolnjene časovnice na področju koncesionarstva in problematike koncesij, kadrov v zdravstvu in prenove financiranja zdravstvenega sistema.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je odgovorila na očitke in dejala, da nadaljujejo pripravo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva, k razpravi pa so povabili tudi Informacijskega pooblaščenca in predstavnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
“Moramo vedeti, da zakon ne pokriva zgolj digitalizacije v tehničnem smislu, temveč predvsem na novo ureja zbirke posebnih osebnih podatkov, to so zdravstveni podatki pacienta. Gre za občutljive podatke, njihova obdelava je kompleksna in odpira številna vrednostna vprašanja,” je opozorila. Ko bo zakon usklajen z NIJZ in Informacijskim pooblaščencem, ga bodo posredovali v medresorsko usklajevanje, nato pa v obravnavo na vladi.
Pojasnila je, da ministrstvo rešuje tudi področje urgentne medicine, na področju družinske medicine pa nadaljujejo prenovo modela plačevanja po glavarinskih količnikih. Spomnila je, da so nekatere težave že naslovili v obeh interventnih zakonih v zdravstvu, med drugim delovanje mreže nujne medicinske pomoči in področje absentizma.
V SDS so odboru za zdravstvo predlagali sprejetje dveh sklepov. V primeru njihovega sprejetja bi odbor vlado pozval, da slovenski javnosti jasno pove, ali časovnica zdravstvene reforme, sprejeta januarja 2023, še velja in lahko na podlagi zavez v časovnici še vedno ocenjujejo njeno delo in uspešnost. Predlagali so tudi, da odbor ministrstvo za zdravje pozove, da čim prej posodobi datume na časovnici zdravstvene reforme, da bodo državljani, zaposleni v zdravstvu in poslanci DZ še naprej lahko izvajali nadzor nad delom in uspešnostjo vlade.
Poslanci sklepov, ki jih je predlagala SDS, niso izglasovali. Poslanec Svobode Rastislav Vrečko je v razpravi dejal, da so si zadali ambiciozen načrt in da ni vse samo slabo. “Zavedamo se, nismo še tam, kjer bi želeli biti in verjetno še nekaj časa ne bomo, a na tem se dela,” je zatrdil. Med drugim je omenil, da so na področju družinske medicine sprejeli olajšave za prihod zdravnikov iz tujine.
Tudi predsednica odbora in poslanka Svobode Tamara Kozlovič je poudarila, da je bilo veliko narejenega. Strinjala se je, da datumov niso realizirali. “Krivi smo tudi sami, ker smo zastavili ambiciozne datume,” je dejala. Ob tem pa je zanikala, da to kaže na neučinkovitost vlade, kar trdijo v SDS. Dodala je, da prevzemajo odgovornost za stvari, ki so se zgodile od 13. maja 2022, ne bodo pa prevzemali odgovornosti za odločitve vseh prejšnjih vlad.
Zatrdila je, da se zdravstvena reforma izvaja in da ostaja prioriteta vlade Roberta Goloba. Še vedno vztrajajo, da bodo pri vsaki spremembi iskali najširši družbeni konsenz. Meni, da je morda to eden od razlogov, da se ne držijo zastavljenih datumov. “Morda smo naivno pričakovali, da bomo pripravili predlog in se bodo s tem vsi strinjali,” je povedala.
Poslanci SDS so vladi v razpravi očitali predvsem, da od predvidenih časovnic ni bilo nič, razen “novega zdravstvenega davka” in daljših čakalnih vrst. Državljani pa vse od zaveze čakajo na storitve, ki bi jih nujno potrebovali, je poudarila Karmen Furman. Zvonko Černač pa je dodal, da obstaja utemeljena bojazen, da bo zdravstvo konec leta 2024 še slabše, kot je zdaj.
Godec je na seji povedala še, da je SDS danes vložil predlog zakona o dopolnitvah zakona o javnem naročanju, s katerim bi po njenih besedah omogočili, da bi se cene zdravstvenega materiala znižale. Pričakujejo, da bodo v koaliciji predlog prebrali in da ga bodo poslanci, ki so podpisali koalicijsko zavezo, tudi podprli.
Poslanci SD, Levice in NSi danes niso razpravljali. Na sejo je bil vabljen tudi Golob, a se je opravičil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje