Skrb za bolnega partnerja: kdaj vam pripada nega in kako jo uredite

Pravico do nege družinskega člana imajo vsi posamezniki z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ureja pa jo 30. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Do nadomestila plače zaradi nege so upravičeni zavarovanci, ki negujejo ožjega družinskega člana. Med ožje družinske člane spadajo zakonci, zunajzakonski partnerji ali otroci (med otroke se šteje tudi varovanec, rejenec, pastorek), ne glede na to, ali z osebo, ki potrebuje nego, živijo v skupnem gospodinjstvu, pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

"Seveda je pri zakonski skupnosti ugotavljanje te enostavno, pri zunajzakonski skupnosti pa mora partner, ki mu odobrijo odsotnost z dela in nadomestilo plače zaradi nege, dokazati obstoj zunajzakonske skupnosti, na primer s skupnim otrokom ali izjavo," dodajajo na ZZZS.

Za ugotavljanje, ali je nega utemeljena, je pooblaščen izbrani osebni zdravnik. Ta je odgovoren za pravilno odločitev na podlagi medicinske presoje glede na dejansko zdravstveno stanje osebe, ki potrebuje nego.

Kot je za N1 pojasnila družinska zdravnica iz viške enote ZD Ljubljana Nena Kopčavar Guček, je v primeru, da zakonca oziroma partnerja nimata istega osebnega zdravnika, treba predložiti kakšno dokazilo o zdravstvenem stanju partnerja. "Izvid zadošča, odpustnica iz bolnišnice zadošča. Ni pa dovolj samo elektronska pošta, da potrebujete bolniško za nego, ker si je recimo partner zlomil nogo. Zdravniki smo javne osebnosti in zapriseženi resnici, pa tudi kazensko odgovorni za svoje delo," je poudarila.

Če imata partnerja istega osebnega zdravnika, pa teh težav ni, saj je zdravnik že tako ali tako obveščen o zdravstvenem stanju svojega pacienta in ve, ali potrebuje nego.

Če zdravnik presodi, da je nega utemeljena, izstavi elektronski bolniški list, s katerim zavarovanec uveljavlja pravico do nadomestila plače. Delodajalec elektronski bolniški list prevzame iz sistema SPOT, zato zavarovani osebi ni treba dostaviti potrdila o upravičeni zadržanosti od dela v papirni obliki.

Nadomestilo plače v primeru nege ožjega družinskega člana gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne. Nadomestilo izplača delodajalec, ki nato od ZZZS dobi povrnjen znesek.

Kako dolgo smo upravičeni do nadomestila

Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana v posameznem primeru traja največ deset dni. Če to zahteva zdravstveno stanje negovanca, lahko to pravico imenovani zdravnik ZZZS izjemoma podaljša. Za nego ožjega družinskega člana, ki ni otrok, lahko tako pravica do nadomestila traja največ do 20 dni.

Kaj pa skrb za starše ali sorojence?

Če bi želeli skrbeti za ostarele ali poškodovane starše, vam bolniški stalež ne pripada, saj ne spadajo med ožje družinske člane. V tem primeru je mogoče koriščenje rednega dopusta, izrednega dopusta ali oskrbovalskega dopusta.
Oskrbovalski dopust je bil uzakonjen z novelo zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D). 167.a člen tega zakona določa, da je v primeru "potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana" delavec upravičen do petih delovnih dni oskrbovalskega dopusta v koledarskem letu.

O koriščenju oskrbovalskega dopusta mora delavec obvestiti delodajalca še pred nastopom odsotnosti. Pravico do dopusta pa delavec uveljavlja z izjavo, v kateri navede, za koga bo skrbel in zakaj, temu pa priloži tudi dokazila.

Med družinske člane spadajo tudi bratje in sestre ter seveda otroci, zakonec oziroma zunajzakonski partner ter posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja.