Menu Item
ZZZS naj pripravi ukrepe, s katerimi lahko sam pospeši izvajanje zdravstvenih programov, je vodstvu zavoda naročila skupščina. Nekdanji zdravstveni minister in direktor ZZZS Samo Fakin je dejal, da je problem to, da so na eni strani zasebniki "zacveteli", na drugi strani pa so javne bolnišnice premalo učinkovite, "zato ker si prepira z zdravniki nihče noče privoščiti v bolnišnicah."
Skupščina ZZZS je na dopoldanski izredni seji zavodu naložila pripravo ukrepov, s katerimi lahko zavod sam pospeši izvajanje zdravstvenih programov. Predstavnica z ministrstva za zdravje v skupščini je sicer poudarila, da so za organizacijo dela v zavodih odgovorni direktorji, vodstvo ZZZS pa, da zavod storitve plačuje skladno z vladnimi uredbami.
Predstavnik delodajalcev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Branko Meh je bil kritičen do tega, da je imel ZZZS v lanskem letu za 79 milijonov evrov presežka sredstev, po drugi strani pa bolnišnice nimajo sredstev, da bi operirale. “Če je temu res tako, potem je treba res vse narediti, da skrajšamo čakalne vrste, da porabimo ta denar za paciente,” je poudaril.
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je poudarila, da je pozitivno poslovanje zavoda v letu 2024 izključno posledica dejstva, da so bili dejanski odhodki nižji od načrtovanih. Realizacija programov zdravstvenih storitev v bolnišnicah pa je bila lani nižja od pogodbeno napovedanih obsegov, je opomnila. Ob tem je ZZZS iz državnega proračuna prejel transfer v višini 344 milijonov evrov, brez katerih bi lani beležil primanjkljaj.
ZZZS bo po besedah Mlakar transfer potreboval tudi letos, že peto leto zapored. Kot razlog je izpostavila dogovorjeno plačno reformo, ob kateri zavod ni prejel dodatnih sredstev za višje plače javnih uslužbencev v zdravstvu. “Hkrati pa ugotavljamo, da se posledično temu produktivnost dela pri izvajalcih v vseh teh letih niža,” je pristavila.
Izpostavila je, da je bila v bolnišnicah realizacija pri prospektivnih programih, s katerimi skrajšujejo čakalne dobe, v lanskem letu bistveno nižja kot leta 2019 (gre za leto pred začetkom epidemije covida-19). “Torej izvajalci dejansko niso bili fokusirani v programe, ki jih želimo plačevati količinsko neomejeno, prav zaradi tega, da bi skrajševali čakalne dobe in izboljšali dostopnost,” je poudarila generalna direktorica.
Dodala je, da je ZZZS za vse izvajalce končni obračun za lansko leto pripravil na podlagi lanskoletne vladne uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. V ljubljanskem kliničnem centru so bili do ZZZS v zadnjem obdobju namreč večkrat kritični, saj da jim ta med drugim v lanskem letu ni plačal zdravstvenih storitev, ki so jih opravili nad začrtanim programom.
“Vprašanje za direktorje zavodov”
Jasna Humar z ministrstva za zdravje, ki jo je v skupščino imenovala vlada, je poudarila, da je osnova zdravstvenih zavodov pri opravljanju storitev pogodba med zavodi in ZZZS.
“Torej vsi ti izvajalci že vnaprej točno vedo, kaj morajo narediti, koliko morajo narediti in katera so tista področja, na katerih se lahko organizirajo in naredijo več,” je poudarila. Vprašanje usklajenosti programov s kapacitetami javnih zdravstvenih zavodov pa je vprašanje za direktorje teh zavodov, je dodala.
Pred člane skupščine je stopil tudi nekdanji zdravstveni minister in nekdanji generalni direktor ZZZS Samo Fakin, ki je v svetu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana predstavnik zavarovancev.
Ljubljanski UKC po njegovih besedah neizvrševanje programa utemeljuje s stavko in z obnovo glavne stavbe, zaradi katere je na voljo manj kapacitet. Po njegovih besedah je problem, da so na eni strani zasebniki “zacveteli”, na drugi strani pa so javne bolnišnice premalo učinkovite.
“Zato ker si prepira z zdravniki nihče noče privoščiti v bolnišnicah,” je dejal. “Treba je na mesečni ravni sedeti z direktorji (…), če ne zdravniki prevzamejo oblast v svoje roke in organizirajo po svoje,” je bil kritičen. Čakalne dobe bodo po njegovem mnenju obstajale, dokler se ne bo spremljalo delovnih normativov.
Kot težavo je izpostavil politične menjave vodstev bolnišnic in politično imenovane svete zavodov, v katerih sedijo posamezniki, ki zdravstvenih zavodov ne poznajo od znotraj. “Gospod Crnjac (prejšnji generalni direktor UKC Maribor, op. STA) je bil v plusu, pa ni bil po volji vladajoči politiki, pa so nastavili novega,” je dejal Fakin.
Kot primere dobrih bolnišnic, ki v zadnjih letih poslujejo pozitivno, je izpostavil izolsko, novogoriško in novomeško. Kot težavo pa, da ne pride do izmenjave dobrih praks.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje