Menu Item
Poletne užitke nam lahko, če smo preveč izpostavljeni soncu, pokvari sončarica, ki je lahko zelo nevarna. Kako jo prepoznati, da je ne zamenjamo z virusno okužbo?
Če smo namreč preveč izpostavljeni soncu, nas lahko doleti sončarica ali vročinski udar, ki lahko, če ne ukrepamo dovolj hitro, vodi resnih zdravstvenih težav, do odpovedi jeter, pljuč, tudi srca, ledvic in žilnih tromboz. Zdravljenje je lahko zelo zapleteno, umrljivost pa ne tako redka, nam je pojasnil doc. dr. Peter Radšel, dr. med, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v ljubljanskem kliničnem centru.
Kakšni so simptomi
Za sončarico ali vročinski udar so značilne motnje skoraj vseh organskih sistemov. “Če začnem po vrsti v telesu od zgoraj navzdol. Motnje v delovanju možganov, sprva glavobol, nato zmedenost, na koncu koma. Koža je v začetku potna, kasneje suha in pordela, ob zelo hudi sliki celo vijolično marmorirana,” našteva Radšel in nadaljuje, da sta pospešena srčni utrip in dihanje. “Pojavljajo se krči mišic, bolečina v trebuhu, zmanjšano ali prekinjeno je izločanje urina, telesna temperatura je povišana,” pravi Radšel.
Na vprašanje, kako vemo, da gre za sončarico in ne virusno okužbo, Radšel odgovarja, da je pri virusnih okužbah, kot je rotaviroza, značilno slabo počutje, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu, bruhanje in driska. “Pri teh ne bo motenj mišljenja ali zavesti, koža bo normalna, ni mišičnih krčev,” pojasnjuje Radšel.
Internist pojasnjuje, da na razvoj sončarice vpliva več dejavnikov – starost, temperatura in vlažnost okolja ter telesna aktivnost. Če so vsi omenjeni pogoji neugodni, lahko pride do vročinskega udara v že zelo kratkem času, manj kot v eni uri. “Na primer otrok v zaprtem avtomobilu na soncu, kjer notranja temperatura hitro preseže 40 stopinj Celzija, ali visoka stopnja telesne aktivnosti v kombinaciji s premajhnim nadomeščanjem tekočin. Pri večini ljudi pa je takšna izpostavljenost nekaj ur,” je povedal in dodal, da je predstopnja sončarice zelo kratka. Ko se pojavijo simptomi, kot so glavobol, vrtoglavica, suha usta, zmanjšanje potenja, in to kljub izpostavljenosti vročini oziroma fizični obremenitvi, je telo pogosto že zelo pregreto.
Po pomoč k zdravniku takoj, ko se pojavijo simptomi
Najbolj ogrožene skupine, pri katerih lahko pride do hujših zdravstvenih težav, so starejši, bolniki s kroničnimi boleznimi (pljuč, srca, živčevja). Delavci, ki so poklicno izpostavljeni okolju z visokimi temperaturami in imajo po možnosti še posebna delovna oblačila, ter majhni otroci. “Najbolj ogroženi naj se izogibajo vročini, čez dan naj ostanejo notri,” je poudaril. Prav tako naj se izogibajo večjim fizičnim aktivnostim, saj visoke temperature okolja za telo predstavljajo obremenitev.
Kot je še pojasnil Radšel, je pomoč pri zdravniku smiselno poiskati takoj, ko se pojavijo simptomi, ki so značilni za sončarico, in je izmerjena telesna temperatura povišana – nad 38 stopinj Celzija.
Da pa do tega ne bi prišlo, stroka ljudem svetuje, naj pijejo dovolj vode in se izogibajo alkoholu, ki lahko telo dehidrira. Posebej so zapletom podvrženi tisti, ki jemljejo zdravila, ki lahko zmanjšajo občutek žeje. Priporoča tudi izogibanje ekstremnim temperaturam, težjim fizičnim aktivnostim med najhujšo vročino, ljudje naj nosijo lahka oblačila.
Radšel je opozoril še na nevarnost prehitre spremembe temperature okolja za telo, denimo ob skoku v hladno vodo, kar lahko pripelje do srčnega zastoja. Predvsem posameznikom iz ogroženih skupin svetuje postopen prehod v vodo.
Hujših primerov zdravstvenih zapletov zaradi vročinskega vala letošnje poletje na urgenci UKC Ljubljana še niso zabeležili. “Težav ni bilo nič več kot vsako leto. Tudi sicer je težko točno opredeliti vzroke poslabšanja kroničnih bolezni in med njimi je seveda lahko tudi dodatna obremenitev bolnikov zaradi povečane zunanje temperature. Glede na raziskave je porasta obiska bolnikov na urgenci med vročinskimi valovi vse manj. Ljudje so se verjetno prilagodili in spremenili obnašanje v vročih obdobjih,” je pojasnil dr. Hugon Možina, dr. med., vodja internistične prve pomoči v UKC Ljubljana.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!