Kako uspešno smo Slovenci zmanjšali vnos soli? Objavljena nova raziskava

Slovenija 14. Jan 202510:30 1 komentar
ŠUNKA
Fotografija je simbolična (Foto: Žiga Živulović, BOBO)

Slovenski raziskovalci so ugotovili, da v povprečju zaužijemo dvakrat toliko soli, kot je priporočeno. Spodbudno pa je, da se nekoliko zmanjšuje količina soli v kruhu in pekovskih izdelkih na policah slovenskih trgovin in pekarn.

Prekomeren vnos soli lahko prispeva k razvoju visokega krvnega tlaka, ki povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Ministrstvo za zdravje je zato kot enega ključnih ciljev v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 zapisalo zmanjšanje vnosa soli med prebivalci za 15 odstotkov. Kako nam gre?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko in UKC Ljubljana so izvedli raziskavo, pri kateri so merili natrij, kalij in jod v urinu odraslih prebivalcev Slovenije. Ugotovili so, da v povprečju dnevno zaužijejo približno 10 gramov soli. To je podobno svetovnemu povprečju in manj kot v prejšnjih raziskavah, a še vedno preveč, pravijo strokovnjaki. Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je največ 5 gramov soli dnevno.

V raziskavo, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Public Health Nutrition, so vključili 518 ljudi, starih od 25 do 64 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Moški so povprečno zaužili 11,7 grama soli na dan, ženske pa nekoliko manj, 8,7 grama na dan. “Priporočeni dnevni vnos soli, manj kot 5 gramov na dan, dosega le 12 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije,” je opozorila koordinatorka projekta dr. Urška Blaznik z NIJZ.

sol raziskava

Najslabša so predelana živila

V raziskavi so preverjali tudi, ali in kako prebivalci zmanjšujejo vnos soli. Dve tretjini odraslih sta odgovorili, da pri mizi ne dodajajo soli, ne da bi jed prej pokusili. 53 odstotkov vprašanih se izogiba predelanim živilom, le 8 odstotkov pa jih preverja vsebnost soli na označbah živil, je navedla raziskovalka z NIJZ Saša Kugler.

Največ odvečne soli zaužijemo, če se prehranjujemo s predelanimi živili in na primer slanimi prigrizki, kruhom in pekovskimi ter mesnimi izdelki. “V večini evropskih držav in Severni Ameriki tovrstni izdelki oziroma obroki predstavljajo tudi do tri četrtine dnevnega vnosa,” so navedli raziskovalci.

V Sloveniji pa so po rezultatih raziskave iz leta 2014 ključni viri soli v prehrani predvsem kruh in pekovski izdelki (35 odstotkov), mesni izdelki (27,9 odstotka), predelana zelenjava oziroma vložnine (6,6 odstotka) ter siri (5,3 odstotka). V raziskavo niso bili vključeni predpripravljeni obroki in dosoljevanje pri mizi.

salama
Foto: PROFIMEDIA

Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, pa strokovnjaki, ki so izvedli raziskavo, poudarjajo, da sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato priporočajo, da kupujete jodirano sol.

Podatek o vsebnosti soli najdete v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš, še več nasvetov o zmanjšanju vnosa soli pa na spletni strani Manjsoli.si in nacionalnem portalu Prehrana.si.

Koliko soli je v kruhu

V Sloveniji ni posebnih zakonskih predpisov, ki bi proizvajalce zavezovali k zmanjševanju količine soli ali opredeljevali maksimalne količine soli v kruhu, kot to urejajo nekatere druge države. Se je pa živilska industrija v sektorju pekarstva sama zavezala k nižanju vsebnosti soli v kruhu. In to tudi storila, kaže raziskava NIJZ in Inštituta za nutricionistiko, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in nutrition.

Ugotovili so, da se je vsebnost soli v belem kruhu večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 odstotkov, v celotni kategoriji kruha pa za 7 odstotkov. Raziskava je zajela 117 izdelkov večjih proizvajalcev in 61 manjših pekarn v enajstih statističnih regijah Slovenije. Končni vzorec je tako obsegal 178 vzorcev kruha in pekovskih izdelkov. Vsebnost soli so izračunali iz laboratorijsko določene vsebnosti natrija.

Za boljše zdravje prebivalstva je mogoče veliko storiti tako rekoč neopazno, s preoblikovanjem predelanih živil. “Še posebej postopno in potrošnikom skoraj neopazno zmanjševanje količine soli v živilih lahko doseže tudi tiste prebivalce, ki sami niso posebej pozorni na vnos soli. Pri tem je veliko pozornosti usmerjene prav na kruh in pekovske izdelke, ki imajo v Sloveniji največji doprinos k prehranskemu vnosu soli,” je dejal direktor Inštituta za nutricionistiko dr. Igor Pravst.

Kruh
Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Najnižja povprečna vsebnost soli je bila ugotovljena v temnem pšeničnem kruhu v večjih prodajalnah (1,15 g soli/100 g kruha), najvišja pa obeh v raziskavo vključenih vrstah kruha iz manjših pekarn – v belem pšeničnem toastu (1,34 g soli /100 g kruha) in polnozrnatem kruhu (1,37 g soli/100 g kruha). “Ob tem velja omeniti, da je bila precejšnja variabilnost vsebnosti soli opažena tako v vzorcih iz večjih in manjših pekarn, v katerih smo našli tako vzorec z zelo zmerno kot tudi zelo veliko količino soli,” je povedal Pravst.

Povprečna vsebnost soli v “tipičnem” kruhu (tj. kruh, katerega vsebnost soli je izračunana na podlagi deležev porabe različnih vrst kruha v Sloveniji glede na podatke statističnega urada o porabi v gospodinjstvih) je znašala 1,26 g soli/100 g kruha. Povprečen slovenski moški na dan poje 177 gramov kruha, povprečna ženska pa 119 gramov. Kruh tako pomeni približno petino vse zaužite soli.

Čeprav so izsledki raziskav spodbudni, pa raziskovalci svetujejo dodatne javnozdravstvene ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju vnosa soli. Slanost bi morali poskušati zmanjšati tudi v drugih živilih, ne le v kruhu, so priporočili.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje