V Ukrajini se borijo tudi prostovoljci iz Slovenije, nekateri tja še odhajajo

Profimedia

Iz tujine je na bojišča v Ukrajino do zdaj prišlo 16.000 prostovoljcev. Ukrajina je vzpostavila tudi spletno stran z navodili, kako se jim pridružiti. Na bojiščih so tudi Slovenci in Ukrajinci, ki živijo v Sloveniji. Nekateri pa se bodo tja odpravili v prihodnjih tednih, nam je povedal ustanovitelj društva Ukrajincev v Sloveniji Andrija Hevka. Na ukrajinskem veleposlaništvu v Sloveniji, ki je navedeno kot uradni kontakt za prostovoljce, ostajajo skrivnostni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kmalu po začetku vojne v Ukrajini tuje državljane pozval, naj odpotujejo v Ukrajino in se borijo proti Rusiji. Po zadnjih podatkih je v Ukrajino do zdaj prišlo 16.000 prostovoljcev, največji delež pa predstavljajo Ukrajinci, ki živijo po svetu. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v nedeljo dejal, da se je na poziv Ukrajincev odzvalo več kot 20.000 prostovoljcev iz 52 držav, vendar ni jasno, koliko jih je dejansko že prišlo v Ukrajino. Med prostovoljci so tudi slovenski državljani, nam je povedalo več obrambnih strokovnjakov, o natančni številki pa niso želeli ugibati. Nekateri mediji so poročali o nekaj desetih slovenskih državljanih.

“Zagotovo so med prostovoljskimi borci v Ukrajini tudi ljudje iz Slovenije,” meni Maja Garb s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. Ob tem je dodala, da ukrajinske oblasti ne bodo razkrile nacionalnosti prostovoljcev, saj nekatere države prepovedujejo udeležbo na tujih bojiščih. Tudi ustanovitelj društva Ukrajincev v Sloveniji Andrija Hevka je potrdil, da je “kar nekaj Slovencev in Ukrajincev v Sloveniji” odšlo na ukrajinska bojišča. Na vprašanje o številu prostovoljcev pa ni želel odgovoriti, dodal je, da jih bo še kar nekaj odšlo tudi v prihodnjih tednih.

Uradni kanal za iskanje prostovoljcev je spletna stran, ki jo je pripravilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Na njej lahko zainteresirani posamezniki dobijo informacije, dodani pa so tudi kontakti ukrajinskih veleposlaništev v posameznih državah. Zainteresirani tujci morajo veleposlaništvu predložiti dokumente, ki dokazujejo, da imajo izkušnje z bojem in so službovali v vojski ali organih pregona, piše na spletni strani. Nato morajo na veleposlaništvu opraviti razgovor z obrambnim atašejem in vložiti vlogo za prostovoljno služenje. Ukrajina prostovoljce prosi še, naj s seboj prinesejo oblačila in opremo, če jo imajo. Za slovenske prostovoljce je za kontakt naveden sedež ukrajinskega veleposlaništva v Ljubljani. Vprašanja, kako lahko pomagaš Ukrajincem z vojskovanjem, se pojavljajo tudi na spletu. Na največjem spletnem forumu Reddit je eden od slovenskih uporabnikov odprl temo z vprašanjem, ali bi se šel kdo borit v Ukrajino, tema pa ima 164 odgovorov.

Koliko Slovencev se je odpravilo v Ukrajino?

Natančnih podatkov, kolikšno je zanimanje med Slovenci za boj in koliko se jih je v Ukrajino tudi odpravilo, nimajo niti zunanje, niti notranje, niti obrambno ministrstvo. Na ukrajinskem veleposlaništvu so nam v telefonskem pogovoru na vprašanje, koliko Slovencev se je nanje obrnilo na pomoč pri urejanju vsega potrebnega za pot na bojišče, odgovorili, da nam številke ne morejo posredovati. Na dodatna pisna vprašanja nam niso odgovorili.

Podatkov, da bi se Slovenci na bojišča v Ukrajino odpravljali zelo organizirano, po naših informacijah ni. Nekateri mediji pa so poročali, da so Slovenci v Ukrajini že prijeli za orožje.

Zunanje ministrstvo stališča do odhodov Slovencev v Ukrajino z namenom boja še ni objavilo. Potovanja v Ukrajino načeloma odsvetuje, konzularno poslovanje veleposlaništva v Kijevu pa je do nadaljnjega ustavljeno. Informacije o slovenskih državljanih v Ukrajini imajo le, če se ti sami oglasijo predstavništvom.

Kdo se odloča za odhod na bojišča

Po besedah obramboslovke Maje Garb se je predsednik Zelenski odločil, da ne bodo najemali prostovoljcev, ki jih ponujajo zasebna podjetja, ampak so ustanovili nekakšno tujsko legijo, kamor vključujejo tuje prostovoljce. “Tako jih na nekakšen način vključijo v svojo vojaško organiziranost, kar je pomembno z vidika poenotenja vojaških delovanj in s tem povezane linije poveljevanja. Pomembno je tudi z vidika statusa borca in njihove mednarodnopravne odgovornosti in zaščite,” je pojasnila Garb. Kakšni posamezniki se odločajo za odhod na bojišča? Garb je odgovorila, da gre po vojaškem znanju za zelo različen spekter oseb z različnimi nameni. “Nekateri so avanturisti, drugi se priključujejo zaradi podpore Ukrajini, tretji zaradi nasprotovanja Rusiji.

Veliko je verjetno že izkušenih borcev z drugih bojišč, ki iščejo novega delodajalca. Pri tem ni nujno, da gre za člane zasebnih vojaških podjetij, ampak preprosto za prostovoljske najemnike,” je dejala Garb.

Udeležba v tuji vojni pri nas ni prepovedana, Čehi bodo borce pomilostili

Nekatere države, kot je Belgija, so po poročanju medijev svoje veterane poskušale od tega odvrniti. Češka na primer udeležbo svojim državljanom na tujih bojiščih prepoveduje. A je napovedala, da bodo Čehe, ki se bodo borili v Ukrajini, po vrnitvi v domovino pomilostili. Tudi v Združenem kraljestvu so odprli razpravo o legalnosti takšne odločitve. Nekatere države pa svoje državljane k temu spodbujajo, med prvimi je bila predsednica danske vlade Matte Frederiksen, Latvija pa je na primer sprejela zakon, ki njenim državljanom to dovoljuje. V Sloveniji zakonodaja izrecno ne prepoveduje udeležbe na bojiščih v tujini, so nam povedali sogovorniki iz obrambnih vrst.

Slovenska zakonodaja daje državljanom pravico, da se v vojnem stanju samoorganizirajo in vključijo v obrambo države. Garb je dodala, da slovenska zakonodaja ne dopušča ustanovitve zasebnih vojaških podjetij, sodelovanje slovenskih državljanov kot prostovoljcev v vojaških podvigih v tujini ali v tujih zasebnih vojaških in varnostnih podjetjih pa ni kriminalizirano.

Ob pozivih tujim borcem se pojavljajo skrbi, da bo vojna pritegnila mladeniče, ki o boju nimajo potrebnega znanja. Na to je opozoril tudi upokojeni hrvaški brigadir Bruno Zorica. “Mladim, ki želijo iti, svetujem, naj ne gredo,” je dejal. “Tam je krvava vojna. Sicer imajo srce, a so brez vojaških izkušenj. Ukrajinska vojska jih nima časa sprejeti in pripraviti. Tako gredo v neznano in tvegajo svoja življenja.”