Slovenija bo predvidoma do konca leta odstranila ograjo na južni meji

Slovenija 09. Jun 202216:11 0 komentarjev
Ograja na meji
PROFIMEDIA

Odstranitev začasnih tehničnih ovir na meji je ena od prednostnih nalog vlade, so zatrdili na ministrstvu za notranje zadeve. Odstranitev je predvidena do konca tega leta, ta teden bodo začeli pripravo operativnega načrta, ki naj bi bil končan do konca junija. Odločitev Slovenije odmeva v hrvaških in srbskih medijih.

Slovenija ima na meji s Hrvaško trenutno 135.372 metrov panelne ograje in 60.595 metrov rezilne žice, ki pa so jo postopno nadomeščali s panelno ograjo, so navedli na ministrstvu za notranje zadeve. Za nabavo in postavitev žične ter panelne ograje je država do zdaj namenila 23,25 milijona evrov, za vzdrževanje pa še okvirno 3,6 milijona evrov.

Nova notranja ministrica Tatjana Bobnar se je že med predstavitvijo ministrske kandidature na matičnem odboru DZ zavzela za odstranitev tehničnih ovir z južne meje, “da nihče več na tej poti ne umre”. Kot je tedaj napovedala, bi nadzor med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba. V reševanje migrantske problematike želi vključiti civilno družbo, nevladne organizacije in tudi lokalno skupnost.

Odločitev o postavitvi ograje sega v leto 2015

T. i. tehnične ovire so na južni meji postavljali v treh fazah. Za nabavo in postavitev je bil sprva, še v času vlade Mira Cerarja, pristojen Zavod za blagovne rezerve RS. Drugo fazo, ki je padla v čas vlade Marjana Šarca, je vodilo ministrstvo za javno upravo. Zadnjo, tretjo fazo, pa izvršuje ministrstvo za notranje zadeve, ki je zadevo prevzelo v času vlade Janeza Janše. Rezilno žico je po celi dolžini po usmeritvah notranjega ministrstva postavljalo ministrstvo za obrambo.

Odločitev za postavitev ograje na južni meji sega v jesen 2015, ko je bila Evropa, s tem pa Slovenija, ki leži na t. i. balkanski poti, priča množičnim migracijam. Tedanji premier Miro Cerar je 22. oktobra 2015 napovedal, da bo vlada spričo begunske krize storila vse, kar mora, da zavaruje državo, vključno s postavitvijo ograje na meji, če ne bo skupne evropske rešitve. Tri tedne pozneje, 11. novembra, je Slovenska vojska na meji s Hrvaško na območju Rigonc in Gibine začela nameščati bodečo žico.

Lokalni prebivalci so ograjo, mnogokrat postavljeno ob rekah ali sredi polj in njiv, pospremili z velikim negodovanjem in opozorili, da onemogoča vsakdanja opravila, ločuje povezane skupnosti in škoduje turizmu ter gospodarstvu, hkrati pa ogroža življenje divjadi. Ponekod so jo pospremili tudi s protesti. Zaradi ograje so bili znova povišani tudi toni med Slovenijo in Hrvaško, ki je z več notami zahtevala njeno odstranitev. A zaradi slabih izkušenj s Hrvaško, skrbi, da bi lahko Nemčija in Avstrija začeli prebežnike zavračati, pa tudi poznejših groženj, da bi Turčija lahko odprla meje za številne prebežnike proti Evropi, se slovenska vlada doslej za umik ograje ni odločila.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

#related-news_0

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!