Menu Item
Slovenija je do zdaj v sklopu nasledstvenega sporazuma med republikami nekdanje skupne države dobila 80 odstotkov nepremičnin. Trenutno potekata prodaji nepremičnin v Bernu in New Yorku, potreben je še dogovor o dveh novo najdenih nepremičninah v Albaniji in Londonu. Za zdaj smo največ dobili ob prodaji diplomatskega objekta v Milanu, več milijonov bi lahko prinesla prodaja hiše ob Centralnem parku v New Yorku.
Slovenija je pred 20 leti skupaj s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Srbijo podpisala sporazum o nasledstvu, ki je določil, kako se bo delilo premoženje nekdanje skupne države. Slovenija je sporazum ratificirala leta 2002, veljati pa je začel 2. junija 2004, ko ga je ratificirala še zadnja država naslednica.
Sporazum med drugim vključuje 123 diplomatskih objektov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Sloveniji po sporazumu pripada 14 odstotkov vseh objektov, do zdaj jih je dobila 80 odstotkov.
“V zaključni fazi procesa sukcesije diplomatskih nepremičnin lahko pričakujemo še pripadajoči 14-odstotni delež od sukcesije diplomatskega kompleksa nekdanje SFRJ v Moskvi ter izkupiček od skupne prodaje nepremičnin v Bernu in misije v New Yorku. Slovenija bo dobila tudi zemljišče nekdanje SFRJ v Bejrutu,” so pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve.
Države so se dogovorile, da bodo skupaj prodale pet nepremičnin nekdanje skupne države, kupnina pa se bo nato delila po vnaprej določenem ključu. Do zdaj so prodale tri nepremičnine, in sicer nekdanjo rezidenco SFRJ v New Yorku, veleposlaništvo v Tokiu in veleposlaništvi v Bonnu, na prodajo pa čakata še nepremičnini v Bernu in misije nekdanje SFRJ v New Yorku.
Hišo ob Centralnem parku prodajajo za 50 milijonov dolarjev
Hiša misije nekdanje SFRJ pri ZN New York je tudi največji dragulj med vključenimi nepremičninami, trenutno pa se prodaja za 50 milijonov dolarjev (približno 43,2 milijona evrov). Gre za mestno hišo na Peti aveniji, eni najbolj znamenitih ulic, neposredno ob Centralnem parku. Zgrajena je bila leta 1905, zasnoval pa jo je arhitekturni biro Warren in Wetmore, ki se je podpisal tudi pod znamenito glavno železniško postajo v New Yorku.
Hiša na Peti aveniji se prodaja že nekaj let, leta 2018 jo je močno poškodoval požar, zato so morali notranjost temeljito prenoviti.
Skupno obsega kar 26 sob, sedem kopalnic in dve dvigali. Notranjost je razkošna, ameriški mediji so jo opisali kot eno najprestižnejših zasebnih stavb na Peti aveniji, po podatkih ministrstva za zunanje zadeve pa gre za zadnjo ohranjeno palačo, ki jo je imel v lasti Cornelius Vanderbilt.
Kot je zapisano v oglasu, se stavba ponaša z izrednim razgledom na Centralni park, pri notranji ureditvi pa so navdih črpali iz Versajske palače. Nepremičninska agencija je v oglasu zapisala, da se hiša prodaja po tem, ko je imela istega lastnika 70 let. O podrobnostih, kakšno je zanimanje za hišo, nepremičninski agent Tristan Harper, ki skrbi za prodajo, zaradi pogodbe o nerazkrivanju informacij ni mogel razkriti.
Notranjost hiše ob Centralnem parku, ki jo prodajajo naslednice nekdanje skupne države:
Nekaj časa najdražja hiša na Manhattnu
Jugoslavija je bila lastnica hiše od leta 1946, zanjo pa je takrat odštela 300.000 dolarjev. Kot poroča New York Post, je nekaj časa služila tudi kot skrivališče za Josipa Broza Tita po poskusu atentata pred hotelom Waldorge Astoria leta 1963. Če bi bila hiša prodana za oglaševano ceno, bi Slovenija dobila sedem milijonov dolarjev (približno šest milijonov evrov).
Pred nekaj več kot stotimi leti, natančneje leta 1912, so jo prodali za 725.000 dolarjev, kar je bil takrat rekord na Manhattnu.
Hiša na Peti aveniji naj bi imela po poročanju New York Posta tudi skrivno sobo v najvišjem nadstropju, ki je bila obdana s kovino, znana kot Faradayeva kletka. V obdobju hladne vojne naj bi jo uporabljali za skrivne pogovore, saj ni bilo nevarnosti, da bi jim prisluškovali.
Nekaj jih prodajajo, druge uporabljajo
Slovenija je do zdaj iz naslova nasledstva dobila 12 nepremičnin, in sicer v Celovcu, Washingtonu, Milanu, dve v Rimu, dve v Dar es Salaamu (Tanzanija), Bamaku (Mali), Sao Paulu, Brasilii, Georgetownu in Rabatu (Maroko).
Trenutno poteka prodaja objektov v Sao Paulu in enega objekta v Dar es Salaamu. Večino ostalih nepremičnin Slovenija uporablja za potrebe svoje diplomatske mreže oziroma jih bo uporabljala za te namene po prenovi objektov, odgovarjajo na zunanjem ministrstvu.
Najvrednejši med njimi je veleposlaništvo Slovenije v ZDA in rezidenca veleposlanika v Washingtonu. Po oceni iz leta 1991, ki je bila podlaga za sorazmerno razdelitev premoženja, je stavba v glavnem mestu ZDA vredna 7,3 milijona dolarjev.
Koliko smo iztržili do zdaj?
Slovenija je do zdaj od deležev prodaje rezidence v New Yorku, Tokiu, veleposlaništva v Bonnu dobila 3,85 milijona evrov, ob tem pa je država sama prodala dva diplomatska objekta v Bamaku in Milanu, kar je naneslo še 200.000 oziroma 4,87 milijona evrov. Skupno je tako Slovenija do zdaj od nekdaj skupnih nepremičnin Jugoslavije iztržila 8,9 milijona evrov.
Izkupiček bi bil lahko še višji, vendar je bila večina objektov, ki jih je prevzela Slovenija, v slabem stanju in slabo vzdrževana.
Ministrstvo za zunanje zadeve je v svojo zbirko prevzelo tudi več kot 220 umetniških del slovenskih avtorjev, ki so krasila objekte DKP nekdanje SFRJ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje