Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Vlada je naredila ključen korak k varovanju slovenskega morja in sprejela predlog za ratifikacijo konvencije o nadzoru ladijskih balastnih vod. S tem bo država vzpostavila nujen pravni okvir, ki bo inšpektorjem omogočal preverjanje tujih ladij in preprečevanje vnosa škodljivih organizmov, hkrati pa bo Mednarodno pomorsko organizacijo obvestila, da slovenska pristanišča ne nudijo storitev čiščenja balastnih rezervoarjev.
Vlada je potrdila predlog za ratifikacijo mednarodne konvencije o balastnih vodah, s čimer se Slovenija zavezuje k vzpostavitvi sistema za strožji in učinkovitejši nadzor nad tujimi ladjami v svojih pristaniščih.
Balastne vode niso nepomembna tehnična podrobnost. So ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode, so danes sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.
Kaj je balastna voda?
Balastna voda je voda (lahko je sladka ali morska), ki jo ladje načrpajo v posebne rezervoarje, da zagotovijo stabilnost, ravnotežje in ustrezno lego plovila med plovbo, ko to ni polno natovorjeno s tovorom. Ko ladja sprejme tovor, to vodo običajno izpusti nazaj v morje.
Ker je slovensko morje majhno in občutljivo, je tudi bolj ranljivo. Zato je preventiva ključna, so poudarili na ministrstvu, ki je v Sloveniji odgovorno za izvajanje konvencije in bo ob podpori drugih resorjev ter strokovnih in inšpekcijskih služb zagotavljalo izvajanje usklajenih ukrepov za še dodatno varovanje morskega okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Konvencija državam pogodbenicam nalaga vzpostavitev pravnega in institucionalnega okvira za nadzor ladij pod njihovo zastavo in tujih ladij v njihovih pristaniščih, pripravo načrtov ravnanja z balastno vodo, vodenje knjige o balastni vodi ter enotne postopke pregledov in izdaje mednarodnih spričeval.
Dokler je Slovenija ne ratificira, nima vzvodov, s katerimi bi od tujih ladij lahko sistematično zahtevala in preverjala mednarodno spričevalo o ravnanju z balastno vodo, načrt ravnanja z balastno vodo in knjigo o balastni vodi ter izvajala inšpekcijski pregled. Z ratifikacijo pa bo dobila pravno podlago, da zahteva skladnost ladij s konvencijskimi standardi ter vzpostavi mehanizme nadzora in sankcioniranja.
Na ministrstvu so še pojasnili, da Slovenija nima primernih terminalov z napravami za čiščenje in popravilo balastnih rezervoarjev, zato teh storitev ne more zagotavljati. Posledično ladje na območju Slovenije ne morejo "oddati" balastne vode v obdelavo ali čistiti oziroma popravljati tankov. Po sprejetju zakona bo Slovenija o tem uradno obvestila Mednarodno pomorsko organizacijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
