Menu Item
Evropska komisija je 17 državam članicam, tudi Sloveniji, poslala opomine zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prava EU.
Evropska komisija je Sloveniji posredovala en drugi opomin in dva opomina zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prava EU. Nanašajo se na napotitev delavcev, preprečevanje terorizma in poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev, so danes sporočili iz Bruslja.
Komisija je 17 državam članicam, med njimi Sloveniji, posredovala obrazložena mnenja oziroma druge opomine zaradi neuskladitve različnih nacionalnih določb z direktivo o izvrševanju pravil o napotitvi delavcev. Cilj te direktive je okrepiti praktično uporabo pravil o napotitvi delavcev z obravnavo vprašanj, povezanih z bojem proti goljufijam in izogibanju pravilom, dostopom do informacij ter upravnim sodelovanjem med članicami EU.
Direktiva zlasti določa upravne zahteve in nadzorne ukrepe, ki jih lahko države članice uvedejo za spremljanje skladnosti s pravili o napotitvi delavcev. V sodnem ali upravnem postopku zagovarja pravice napotenih delavcev in jih ščiti pred neugodno obravnavo s strani njihovega delodajalca, ščiti pravice napotenih delavcev v primerih oddaje naročil podizvajalcem, zagotavlja učinkovito uporabo in pobiranje upravnih kazni in glob v državah članicah, poleg tega pa od držav članic zahteva, da uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni.
Komisija je julija 2021 24 državam poslala uradne opomine. 17 jih še vedno ni pravilno preneslo nekaterih ali vseh omenjenih določb direktive, zato jim je komisija zdaj posredovala obrazložena mnenja. Države imajo na voljo dva meseca, da sprejmejo potrebne ukrepe, sicer se lahko komisija odloči, da zadeve predloži Sodišču EU. Slovenska vlada je sicer predlog zakona o napotitvah delavcev v tujino sprejela konec minulega leta in ga poslala v DZ.
Skupaj s še nekaj drugimi državami je Slovenija iz Bruslja prejela tudi uradni opomin zaradi nepravilnega izvajanja uredbe EU o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin. Zagotavljanje polnega izvajanja te uredbe je po navedbah komisije namreč temeljnega pomena za to, da se teroristom prepreči zloraba interneta za razširjanje njihove ideologije, ustrahovanje, radikalizacijo in novačenje državljanov na spletu.
Uredba določa pravni okvir za zagotovitev odstranitve spletnih terorističnih vsebin v eni uri od prejema odredbe o odstranitvi, ki jo izda nacionalni pristojni organ, od podjetij pa zahteva, da sprejmejo posebne ukrepe, kadar so njihove platforme izpostavljene takim vsebinam. Obenem vzpostavlja močne zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo popolno spoštovanje svobode izražanja in obveščanja.
Države imajo zdaj na voljo dva meseca za odgovor komisiji. Če ta po mnenju komisije ne bo zadovoljiv, se lahko komisija odloči izdati obrazloženo mnenje.
Uradni opomin je Slovenija skupaj s še nekaj drugimi državami prejela tudi zaradi neizpolnjevanja obveznosti na podlagi evropskih pravil o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev.
Slovenija namreč še ni sprejela nacionalne zakonodaje, ki bi vzpostavila pravni okvir za učinkovito izvajanje uredbe o odnosih med platformami in podjetji.
Za odgovor na argumente komisije ima Slovenija na voljo dva meseca. Če odgovora ne bo posredovala, se lahko komisija odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.
Evropska komisija je zaključila dva postopka proti Sloveniji zaradi kršitve pravnega reda EU s področja okolja, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor. Gre za postopka s področij presoje vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje ter preprečevanja in obvladovanja vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Slovenija je prvi opomin zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst dobila junija 2021. Tako kot še 17 drugih članic EU do takrat namreč komisiji ni posredovala akcijskega načrta ali sklopa akcijskih načrtov za obravnavanje najpomembnejših poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU.
Z ministrstva za naravne vire in prostor so danes sporočili, da je bil ta akcijski načrt s sklepom ministra sprejet 20. maja lani. Aktivnosti iz akcijskega načrta so se tudi že začele izvajati, zanje pa so zagotovljena sredstva deloma iz integralnega proračuna in letos tudi iz sklada za podnebne spremembe.
V okviru izvajanja načrta so lani pripravil tudi komunikacijski načrt, ki ga bodo na ministrstvu začeli izvajati letos, z njim pa bodo načrt in potrebne ukrepe za invazivne tujerodne vrste predstavili deležnikom in širši javnosti. Na ministrstvu napovedujejo, da bodo za izboljšano izvajanje ukrepov za invazivne tujerodne vrste in odpravo njihovih negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost in ekosisteme letos nadaljevali tudi s pripravo predloga posebne nacionalne uredbe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje