Slovenija izstopa po številu dobro plačanih javnih uslužbencev

Srdjan Živulović/BOBO

Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami Evropske unije veliko javnih uslužbencev z relativno visokimi prihodki. Delež se od leta 2006 zmanjšuje, a je še vedno precej večji od povprečja EU.

Za dohodkovno neenakost v Sloveniji je značilno, da je med najmanjšimi na svetu. Poleg tega pa ima še eno posebnost. Nanjo kažejo podatki Eurostata o deležu, ki ga zgornjih dohodkovnih razredih predstavljajo javni uslužbenci.

Veliko javnih uslužbencev z visokimi plačami

Če podatke o dohodkih zaposlenih razdelimo na desetine, so leta 2018 v Sloveniji javni uslužbenci v zgornji desetini predstavljali 39 odstotkov. V Evropski uniji je bil delež višji samo na Cipru, kjer je bil 42-odstoten. Povprečje EU znaša 23,9 odstotka.

Če pa podatke o dohodkih “razpeterimo”, je bil leta 2018 v slovenski zgornji petini delež javnih uslužbencev 42-odstoten. Spet nas je prehitel samo Ciper s 45,5 odstotki, medtem ko je bilo povprečje EU 26,8 odstotkov.

Spodnja meja za vstop v zgornjo desetino prebivalstva je bila v Sloveniji leta 2018 38.378 evrov letnih prihodkov. Za zgornjo petino je bilo dovolj 30.408 evrov. Povprečni spodnji meji zgornje desetine oziroma zgornje petine prebivalstva sta bili v EU 48.560 evrov oziroma 37.499 evrov.

Eurostat podatke o deležih javnega in zasebnega sektorja v dohodkovnih razredih zbira vsaka štiri leta, dobili pa smo podatke od leta 2002 naprej. Za Slovenijo so podatki o deležu javnih uslužbencev v zgornji desetini ter v zgornji petini prebivalstva prikazani v spodnjem grafu.

Če se osredotočimo samo na podatke o deležu javnih uslužbencev v zgornji petini prebivalstva, je bila v letih 2006 in 2010 Slovenija edina država, kjer je ta delež presegal 50-odstotkov. V letu 2014 pa edina država z deležem, višjim od 40-odstotkov.

V Sloveniji se je torej ta delež od leta 2006, ko je znašal 54,9 odstotkov, zmanjševal. Enako, čeprav v manjši meri, velja tudi za povprečje Evropske unije. Medtem ko se je v Sloveniji delež javnih uslužbencev v zgornji petini prebivalstva znižal za okoli 13 odstotnih točk, se je v EU za dobre štiri odstotne točke, iz 31,2 na 26,5. Ciper je bil ena redkih državah, kjer se je v tem času ta delež povečal. Leta 2006 je bil 44-odstoten, leta 2018 pa za 1,5 odstotne točke višji.

Velik javni sektor in velike razlike med plačami

Slovenija nima niti največjega javnega sektorja v EU niti največje razlike v povprečnih plačah med javnih in zasebnim sektorjem. V deležu zaposlenih, ki delajo v javnem sektorju so na prvih mestih nordijske države. Mimogrede, če bi spodnja grafika vključevala še evropske države, ki niso članice unije, bi se Norveška in Islandija uvrstili na prvo oziroma četrto mesto. Poleg Nordijskih držav Slovenijo prehitevata še Hrvaška in Latvija.

Zadnji objavljeni podatki o razlikah med povprečnimi plačami delavcev, zaposlenih v javnem oziroma zasebnem sektorju, so iz leta 2010. Predstavljeni in analizirani so v tej publikaciji Evropske komisije. Glavna ugotovitev analize je bila, da so v EU javni uslužbenci v povprečju dobivali višje plače kot delavci v zasebnih podjetjih. Praviloma imajo nižje izobraženi v javnem sektorju višje plače kot v zasebnem, pri višje izobraženih pa je obratno.

Razlike v plačah javni sektor zasebni sektor — N1

Slovenija je izjemna v tem, da povprečje EU presegata tako velikost našega javnega sektorja kot razlika v plačah med javnim in zasebnim sektorjem. Taka je samo še Poljska, a tudi od nje se Slovenija razlikuje. Kot je predstavljeno v omenjeni analizi Evropske komisije, so (bile) na Poljskem razlike med plačami znotraj javnega sektorja precej manjše kot pri nas. Tam imajo v javnem sektorju nizko izobraženi delavci precej višje plače, vodstveni delavci pa precej nižje plače kot v zasebnem sektorju. Pri nas pa imajo nižje izobraženi delavci slabe plače, ne glede na to, kje delajo, direktorji v javnem sektorju pa se bolj kot na Poljskem približajo direktorjem zasebnih podjetji.

Razlika je v plačah v gospodarstvu

Podatki o plačnih razlikah kažejo, da so nordijske države, ki so na prvih mestih v Evropi po velikosti javnega sektorja, na repu lestvice razlik v plačah med javim in zasebnim sektorjem. Na Danskem in Finskem so povprečne plače v zasebnem sektorju celo višje kot v javnem.

Materialni položaj javnih uslužbencev v nordijskih državah zagotovo zagotovo ni nižji kot v Sloveniji. Podatki Eurostata kažejo na razmerja znotraj držav. Natančneje, prikazujejo razmerja med delom javnega sektorja in ostalimi delavci v posamezni državi. Če poenostavimo, je standard velikega dela slovenskih javnih uslužbencev relativno blizu standardu javnih uslužbencev v nordijskih državah, medtem ko je standard delavcev v slovenskih zasebnih podjetjih bolj oddaljen od standarda delavcev v zasebnih sektorjih nordijskih držav.

Iz podatkov torej lahko sklepamo, da Slovenija izstopa po velikosti skupine javnih uslužbencev, ki ima ugodnejši življenjski standard od večine delavcev v zasebnem sektorju in tudi mnogih delavcev v javnem sektorju. Še bolj je v tem izstopala v preteklosti. Dodamo lahko še, da življenjski standard javnih uslužbencev zvišujeta tudi boljša kolektivna pogodba ter večja varnost zaposlitve. Zato javni uslužbenci med drugim bolje skrbijo za svoje zdravje, so prepričani strokovnjaki za medicino dela.