Menu Item
Pri največji izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom po koncu hladne vojne je pomembno vlogo odigrala tudi Slovenija. Aretacija ruskih vohunov v Ljubljani decembra 2022 po ocenah poznavalcev predstavlja enega od pomembnih dogodkov, ki so pripeljali do zgodovinske izmenjave zapornikov. Slovenija je s sodelovanjem v izmenjavi 24 zapornikov dokazala, da je pomemben igralec na mednarodnem obveščevalno-varnostnem parketu, se pa tveganja za slovenske obveščevalce povečujejo. Ruske obveščevalne službe so namreč znane po svoji maščevalnosti, kar pomeni, da bi Rusi slej ko prej lahko pridržali tudi slovenske državljane.
Del zgodovinske izmenjave 24 zapornikov med Zahodom in Rusijo sta bila tudi v Sloveniji prijeta ruska vohuna Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva, ki sta se prek Ankare skupaj s svojima otrokoma že vrnila nazaj v Rusijo. Dan pred tem sta agenta ruske obveščevalne službe SVR na tajnem sojenju na okrožnem sodišču v Ljubljani priznala krivdo.
Eden od pomembnih dogodkov, ki so pripeljali do zgodovinske izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo, je bilo po mnenju poznavalcev tudi prijetje ruskih vohunov v Ljubljani decembra 2022. “Do te izmenjave ne bi prišlo, če v tej skupini ne bi bilo vohunov, ki sta bila aretirana v Sloveniji, in pripadnika ruske tajne službe FSB Vadima Krasikova, ki je bil pridržan v Nemčiji. Očitno tudi v Sloveniji prijeta ruska vohuna nista bila ravno povprečna, ampak višje rangirana,” je za N1 poudaril nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo Boštjan Perne.
Agenti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) so po namigu ene od tujih obveščevalnih služb, šlo naj bi za ameriško tajno službo Cia, ruska vohuna v Ljubljani spremljali več mesecev. Čeprav so ju policijski specialci ob aretaciji “ujeli s prsti v marmeladi”, je že kmalu postalo jasno, da zaporne kazni ne bosta prestajala v Sloveniji in da potekajo aktivnosti za njuno izmenjavo. “Glede na to, da Slovenija nima državljanov, ki bi delali za obveščevalne službe in bili zaprti v Rusiji, srčno upam, da bomo iz tega znali pridobiti nek mednarodni politični bonus in da bomo to uslugo, ki smo jo naredili, znali uspešno iztržiti,” je za N1 dejal bivši direktor OVS Marjan Miklavčič.
“Tudi slovenski obveščevalci lahko postanejo predmet aretacij in izmenjav”
Rusija in Belorusija sta v sklopu največje izmenjave po koncu hladne vojne izpustili 16 zapornikov, na drugi strani pa je Zahod predal tri zapornike iz ZDA, dva iz Slovenije ter po enega iz Nemčije, Poljske in Norveške. Ameriški predsednik Joe Biden je izmenjavo zapornikov označil za “velik diplomatski uspeh”, ob tem pa se je zahvalil vsem zaveznicam, ki so pri tem sodelovale, med drugim tudi Sloveniji.
“Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne, ki pa ima tudi svoje vroče elemente,” je izmenjavo zapornikov za N1 komentiral obramboslovec in nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj. Naša država je dokazala, da je pomemben igralec na mednarodnem obveščevalno-varnostnem parketu, vendar pa se tveganja za slovenske obveščevalce zdaj povečujejo.
“Ruske obveščevalne službe so znane po svoji maščevalnosti. Tudi slovenski obveščevalci lahko postanejo predmet aretacij in tovrstnih izmenjav,” je opozoril Grošelj in dodal, da bi morala Slovenija okrepiti protiobveščevalno dejavnost. Da Rusi slej ko prej lahko aretirajo tudi slovenske državljane, je poudaril tudi Perne, a dodal, da bi nam zavezniki v tem primeru priskočili na pomoč.
Kakšne aktivnosti sta v Sloveniji izvajala pridržana ruska vohuna, sicer še ni povsem jasno. “Glavno vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti, je, s kom sta bila v stiku v Sloveniji, kdo je posloval z njima, kam je šel njun denar ter ali sta ga nakazala tudi pravnim in fizičnim osebam v Sloveniji,” je za N1 dejal mednarodni politolog Marko Lovec. Javnost odgovorov na omenjena vprašanja še ni dobila.
“Od tega imata koristi tako Zahod kot Rusija”
Do izmenjave zapornikov je prišlo v času, ko so odnosi med Zahodom in Rusijo zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino izjemno zaostreni. A če kaj, je ravno izmenjava zapornikov dokaz, da diplomatski kanali med sprtima stranema niso popolnoma zaprti.
“Do takšnih izmenjav je prihajalo tudi na vrhuncu hladne vojne. Tudi v Ukrajini v času vojne ves čas obstaja rdeči telefon med rusko in ameriško vojsko, tako da ne moremo govoriti o popolnem mrku. To je sicer še zmeraj vojna, je pa ta konflikt kolikor toliko kontroliran,” je dejal Perne.
V ZDA in Rusiji je izmenjavo zapornikov spremljal tudi močan notranjepolitični naboj. “ZDA so v predvolilnem obdobju in tej temi dajejo zelo velik pomen. Na drugi strani pa imamo Rusijo, kjer Putin prav tako potrebuje neko podporo javnosti, zlasti zaradi konflikta z Ukrajino,” je poudaril Miklavčič. Izpuščene ruske zapornike je na letališču v Moskvi pričakal ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu je v objem padla v Sloveniji aretirana vohunka.
Ob tem ne gre spregledati, da je Rusija zahodnim državam predala tudi več nasprotnikov Putinovega režima. Med njimi so ruski opozicijski politiki, novinarji in predstavniki človekoljubnih organizacij. “Od tega imata koristi tako Zahod kot Rusija. Putin je s tem pokazal, da se ne boji svojih političnih nasprotnikov, Zahod pa je na drugi strani dobil dovolj močno jedro ruske opozicije,” je pojasnil Perne.
“Izmenjava zapornikov kot nekaj pozitivnega v svetu konfliktov”
Čas za sklenitev dogovora se je zaradi prihajajočih predsedniških volitev v ZDA, na katerih se bosta po izstopu Bidna iz predsedniške tekme pomerila aktualna ameriška podpredsednica Kamala Harris in nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, sicer iztekal. “V času, ko se približujejo volitve, je vsaka takšna zadeva zelo občutljiva, ko pride nova predsedniška administracija, pa spet traja nekaj časa, da se vzpostavijo stiki in pripravi teren za tovrstne izmenjave,” je dejal Lovec.
Ker je izmenjava zapornikov ena od redkih svetlih točk v odnosih med Zahodom in Rusijo v zadnjih letih, se zdaj marsikdo sprašuje, kakšen bo njen vpliv na potek vojne v Ukrajini, ki traja že od februarja 2022. “Mogoče je to indic, da se odpira neko okno priložnosti za morebiten začetek iskanja diplomatske politične rešitve konflikta v Ukrajini. To nujno ne pomeni trajnega miru, se pa očitno kaže smer, da bi se poiskala rešitev, da se vojna ustavi,” je dodal Grošelj.
Perne in Lovec na drugi strani ne pričakujeta, da bi izmenjava zapornikov kakorkoli vplivala na potek vojne v Ukrajini. “Ko je Rusija začela z agresijo na Ukrajino, se je svetovni red spremenil. Zdaj ni več logično, da se konflikti rešujejo s pogajanji, zdaj se lahko rešujejo tudi s silo. Ker je v svetu vedno več kriznih žarišč, lahko rečemo samo to, da je ta izmenjava zapornikov nekaj pozitivnega v tem svetu konfliktov,” je dejal Perne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje