Slovenija kupuje ameriške rakete za Ukrajino: "Pred zimo jih ne smemo pustiti samih"

Slovenija bo po neuradnih informacijah 24ur kupila za 50 milijonov dolarjev oziroma 43 milijonov dolarjev ameriških raket zemlja-zrak, ki jih bo v okviru Natove sheme namenila oboroževanju Ukrajine. Vlada naj bi odločitev o nakupu ameriškega orožja sprejela na dopisni seji minuli četrtek.

O tem, kakšen znesek bo Slovenija namenila za nakup ameriških raket, je na torkovi seji odbora DZ za obrambo ministra za obrambo Boruta Sajovica vprašala poslanka SD Mojca Šetinc Pašek, a ji je obrambni minister dejal, da tega ne more razkriti, saj je podatek tajen.

Po poročanju 24ur naj bi sicer prvotni znesek, ki naj bi ga naša država namenila za nakup ameriškega orožja, znašal 10 milijonov dolarjev oziroma 8,6 milijona evrov. A vlada naj bi ta znesek na četrtkovi seji povišala na 50 milijonov dolarjev oziroma 43 milijonov evrov.

Da se Slovenija pripravlja na večji nakup orožja za Ukrajino, je v ponedeljek ob obisku generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja v Sloveniji namignil tudi premier Robert Golob.

Golob je dejal, da je naša država zavezana nadaljnji podpori Ukrajini, in dodal: "Zato se je Slovenija odločila pridružiti iniciativi PURL z namenom zaščite civilnega prebivalstva in zaščite infrastrukture, ki je zdaj pred prihajajočo zimo še toliko bolj pomembna," je navedel.

Na novinarsko vprašanje, koliko denarja bo Slovenija namenila za nakupe protizračne obrambe za Ukrajino, Golob ni želel odgovoriti, saj ima ta točka oznako tajnosti in tako nima pooblastil, da bi ta znesek tudi razkril. Ob tem pa je poudaril, da ta nakup ne bo predstavljal dodatnega stroška, saj da je ta že v sklopu letošnjega proračuna obrambnega ministrstva.

Slovenska prizadevanja za višja vlaganja v obrambo je po ponedeljkovem srečanju z Golobom pozdravil tudi generalni sekretar zveze Nato Rutte.

Kot ključno je izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini in dodal: "Vsi moramo več vlagati in porabljati več za našo obrambo, da bomo tako zagotovili našo varnost," je poudaril.

Slovensko obrambno ministrstvo sicer ni nikoli razkrivalo podrobnosti, koliko in kakšno vojaško pomoč je naša država namenila Ukrajini od začetka vojne februarja 2022.

Sajovic: Ukrajincev pred zimo ne smemo pustiti samih

Obrambni minister Borut Sajovic, ki se danes mudi v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato, je ob robu zasedanja poudaril, da Ukrajincev pred zimo ne smemo pustiti samih.

"Bodimo iskreni, ta zima bo za ljudi v Ukrajini huda. Mi kot zavezniki, kot evropske države jih ne smemo in ne moremo pustiti samih. Pomagati je treba na vse možne načine. Če se v Ukrajini zgodi črni scenarij, potem nas bo čakalo še več dela, še več odrekanja in pa še več stroškov," je po zasedanju obrambnih ministrov Nata povedal Sajovic.

O tem, kakšen znesek bo naša država plačala za ameriške rakete zemlja-zrak preko iniciative PURL, ni želel govoriti.

"Kar se tiče zneskov in podatkov, smo povedali, da jih ne bomo uporabljali in pa zlorabljali za notranjepolitične delitve," je poudaril. Je pa pojasnil, da sredstva niso bila vzeta nobenemu drugemu družbenemu podsistemu, kot sta zdravstvo ali sociala, ampak gre za sredstva ministrstva za obrambo, namenjena krepitvi zmogljivosti.

Kot je še povedal, bo slovenski prispevek namenjen izključno za ukrajinsko obrambo, vključno z obrambo proti dronom in protizračno obrambo, da "bodo ukrajinska mesta, civilisti, ženske in otroci bolje zaščiteni, da jim ne bo treba noči in dni prebivati v kleteh, na mrazu in pa v pomanjkanju".

Nadaljnja podpora Ukrajini, ki se pred zimo sooča z okrepljenimi ruskimi napadi na energetsko in drugo civilno infrastrukturo, je bila ena osrednjih tem današnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata, ki so se sestali na prvem zasedanju po junijskem vrhu zavezništva.

Tam so se voditelji članic zavezali tudi k zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035. Od tega bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev Natovih ciljev zmogljivosti članice namenile 3,5 odstotka letno, 1,5 odstotka pa za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije.

Slovenija je že pred vrhom sprejela resolucijo, v skladu s katero bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka BDP, potem pa jih bo do leta 2030 zviševala po 0,2 odstotne točke. Glede na predlog proračunov bodo sicer obrambni izdatki za vojaške zadeve prihodnje leto znašali 1,71, leta 2027 pa 1,83 odstotka BDP.

Minister Sajovic je danes v Bruslju na vprašanje glede razlike med resolucijo in proračunskimi načrti pojasnil, da sredstva, namenjena za varnost, odpornost in krepitev obrambnih sposobnosti, niso samo na proračunski postavki ministrstva za obrambo. Obenem je poudaril, da sistemi, kot je obramba, potrebujejo čas, da se poveča njihova absorpcijska sposobnost.

"Koraki, ki jih dela naša država, so veliki, odločni, dolgi in pogumni. Čisto vsega se ne da postoriti čez noč. Prepričan pa sem, da zavezniki razumejo, cenijo in pa spoštujejo naš trud," je še povedal o zviševanju proračunskih izdatkov za obrambo.

Dobave ameriškega orožja Kijevu bo financirala več kot polovica zaveznic

Dobave ameriškega orožja Ukrajini bo financirala več kot polovica članic zavezništva, je po današnjem zasedanju obrambnih ministrov Nata povedal Rutte.

Po njegovih besedah je dve milijardi dolarjev za dobavo prvih štirih svežnjev ameriškega orožja in druge vojaške opreme Ukrajini prek pobude PURL prispevalo šest držav članic, to so Danska, Norveška, Švedska, Nemčija, Nizozemska in Kanada.

Ta podpora Ukrajini je po besedah generalnega sekretarja tako pomembna za varnost Nata, da se bo članicam upoštevala pri izpolnjevanju zaveze k zvišanju jedrnih obrambnih izdatkov na 3,5 odstotka BDP.

Zviševanje obrambnih izdatkov je bila druga osrednja tema današnjega zasedanja obrambnih ministrov. "Danes smo se strinjali, da bomo še okrepili naše zmogljivosti, da bi izpolnili zaveze iz Haaga o povečanju naložb v obrambo," je povedal Rutte.

Kot je dejal, so spričo nedavnih incidentov z brezpilotniki in ruskimi letali na vzhodu Evrope z ministri razpravljali še o krepitvi obrambne in odvračalne drže zavezništva. Nato bo tako po njegovih navedbah sprejel niz dodatnih ukrepov za soočanje z droni. Obenem je zagotovil, da se Natove aktivnosti ne podvajajo z aktivnostmi EU, ki namerava na vzhodu Evrope vzpostaviti t. i. dronski zid.

Velika Britanija bi Ukrajini dobavljala veliko število izboljšanih dronov

Ta bo sicer del časovnega načrta Bruslja za okrepitev obrambne pripravljenosti unije do leta 2030, o kateri so v Bruslju govorili obrambni ministri članic EU.

Po srečanju je več držav Kijevu obljubilo nadaljnjo podporo. "Hvaležni smo vsem državam, ki nam še naprej stojijo ob strani. Vaša vojaška, finančna in politična podpora je ključnega pomena za dosego pravičnega in trajnega miru," je ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal na omrežju X sporočil po srečanju t. i. kontaktne skupine za podporo Ukrajini, ki je danes potekalo ob robu zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju.

Britanski obrambni minister John Healey je medtem na skupni novinarski konferenci s Šmihalom in nemškim kolegom Borisom Pistoriusom napovedal, da nameravajo skupaj z Ukrajino razviti izboljšane prestrezne drone z imenom octopus. Te naj bi nato v Veliki Britaniji proizvajali v velikih količinah in jih vsak mesec več tisoč poslali Ukrajini.

Ministri so poudarili, da pomena brezpilotnih letalnikov v sodobnem vojskovanju ne gre podcenjevati, partnerji Ukrajine pa želijo od podpore Kijevu imeti dodatne koristi tudi za lastno obrambo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"To je priložnost, da združimo ukrajinsko inovativnost in neposredne izkušnje z bojišča z modernim dizajnom in tehnologijami masovne proizvodnje, ki jih lahko prispevamo mi," je še povedal Healey in dodal, da je Velika Britanija letos Ukrajini že dobavila 85.000 dronov za obrambo pred rusko agresijo.