Slovenija na neslavnem prvem mestu: milijarde evrov škode zaradi vremena

Žledolom leta 2014 v okolici Pivke (Foto: Srdjan Zivulović/Bobo)

Ekstremni vremenski dogodki, ki so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši, so v zadnjih dobrih 40 letih Sloveniji povzročili za 3.452 evrov gospodarske škode na prebivalca. S to številko se naša država uvršča na prvo mesto v Evropski uniji, pred drugouvrščenim Luksemburgom pa ima nekaj več kot 750 evrov "prednosti". Analizirani podatki Evropske agencije za okolje ne vključujejo škode, ki so jo povzročile avgustovske poplave in poletna neurja.

Vse pogostejše naravne katastrofe poleg trpljenja in strahu ljudem prinašajo tudi ogromno materialne in gospodarske škode. V zadnjih dobrih 40 letih so jo vremenski in podnebni katastrofalni dogodki v Evropski uniji povzročili za več kot 650 milijard evrov. Podatki Evropske agencije za okolje (EEA) o ceni na prebivalca, ki jo plačujemo zaradi vremenskih katastrof, pa so zelo zgovorni tudi v primeru Slovenije.

Vreme je naši državi povzročilo 3.452 evrov gospodarske škode na prebivalca, kar je največ v EU. Slovenija ni prehitela le ostalih 26 članic Unije, ampak tudi članice Evropskega gospodarskega območja (Lihtenštajn, Norveška, Islandija) ter Švico in Turčijo. Pri tem velja omeniti, da se podatki nanašajo na obdobje od leta 1980 do 2022, kar pomeni, da seštevek gospodarske škode še ne zajema avgustovskih poplav in poletnih neurij.

Za Slovenijo so na lestvici EEA še Luksemburg z 2.700 evri gospodarske škode na prebivalca, Švica z 2.542 evri na prebivalca in Nemčija z 2.065 evri. Ostale države beležijo zneske pod 2.000 evrov. Skupno so v zadnjih 42 letih ekstremni vremenski dogodki največ škode povzročili Nemčiji (167 milijard evrov), Franciji (120 milijard evrov) in Italiji (111 milijard evrov). Sloveniji so vremenske nevšečnosti skupno v tem obdobju povzročile za slabih 7 milijard evrov gospodarske škode.

Po podatkih EEA so glavnino 650 milijard evrov gospodarske škode v EU povzročile poplave, ki so krive za skoraj 43 odstotkov škode. Meteorološke nevarnosti, kamor štejemo nevihte, udare strel, točo in plazove, so povzročile okoli 29 odstotkov izgub, vročinski valovi približno 20 odstotkov, okoli 8 odstotkov pa suše, gozdni požari in pozebe.

Evropo so največ stali prav nedavni dogodki in, sicer poplave leta 2021 v Nemčiji in Belgiji (44 milijard evrov) ter suša in druge posledice vročega poletja 2022 (40 milijard evrov). Prav omenjeni leti sta prinesli največ škode na letni ravni. Da podnebne spremembe, ki so iz leta v leto bolj srdite, višjo ekonomsko škodo prinašajo prav v zadnjem obdobju, potrjuje tudi statistični presek podatkov EEA. Analiza 30-letnega drsečega povprečja razkriva, da so se med letoma 2009 in 2022 gospodarske izgube povečale 41-odstotno.

Črnoglede so tudi napovedi za prihodnost. Medvladni odbor za podnebne spremembe napoveduje, da bodo ekstremni vremenski dogodki, povezani s podnebno krizo, po vsem svetu vse pogostejši in hujši. Kot opozarjajo na evropski okoljski agenciji, je malo verjetno, da se bodo gospodarske izgube zaradi izjemnih vremenskih dogodkov do leta 2030 zmanjšale.