Menu Item
"V zahodni Evropi vidimo volke samotarje, radikalizirane ljudi, kako se z avtomobilom zapeljejo v množico ljudi. Za zdaj tega pri nas ne zaznavamo, a se lahko zgodi. Tudi to je namreč nova varnostna realnost," je na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije dejal notranji minister Boštjan Poklukar. In večkrat omenil, da Slovenija nima protiterorističnega zakona. Ali ga dobiva? Ob tem pa minister dodaja: "Seveda pa si nihče ne želi imeti nove Udbe na MNZ."
“Če nimaš pravnih podlag, ne moreš ukrepati. To velja tako za področje nacionalne kot za področje notranje varnosti,” je na posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije (na krize in grožnje), ki je potekal na Brdu pri Kranju, dejal notranji minister Boštjan Poklukar. In večkrat omenil, da Slovenija nima protiterorističnega zakona. Ali se torej ta pripravlja?
Nekaj dni po islamističnem napadu v bližnjem Beljaku februarja letos, ko je 23-letni Sirec, ki se je radikaliziral prek spleta, z nožem ubil 14-letnika, še pet ljudi pa je ranil, se je v Ljubljani sestal Sekretariat sveta za nacionalno varnost. Ocenili so, da ocena teroristične ogroženosti Slovenije ostaja srednja, a so hkrati opravili “kratko izmenjavo mnenj o potrebnih zakonskih spremembah na področju terorizma in ogroženosti države”.
Po informacijah N1 naj bi bila na mizi tudi možnost priprave protiterorističnega zakona, s katerim bi bilo mogoče učinkoviteje preprečevati nevarnosti terorističnega napada v Sloveniji. Ključna težava je namreč to, da načrtovanje terorističnega napada – za razliko od izvedbe – ni kaznivo. Prav tako ni kazniva grožnja s terorističnim napadom, denimo najava, da je v neki šoli bomba. To pa pomeni, da je učinkovito preprečevanje takšnega napada oteženo in dolgotrajnejše.
Na drugi strani pa gre lahko pri snovanju protiterorističnega zakona tudi za občutljivo vprašanje prekomernega nadzora nad posamezniki, poseganje v svobodo govora in človekove pravice.
O tem, kdaj bi lahko bil predlog protiterostičnega zakona na mizah ministrov in poslancev, viri N1 pravijo, da je to odvisno od varnostne situacije in od zavedanja, da gre tudi za politično občutljivo temo, kar je dobro leto pred volitvami za vse politične akterje le še bolj pomembno.
Poklukar: Nihče si ne želi nove Udbe na MNZ
“Govorili ste o sabotažah in diverzijah, pred katerimi poteka vohunska dejavnost. Na tem mestu lahko le čestitam Sovi, v izvedbenem delu pa tudi policiji za uspešno izpeljano akcijo aretacije ruskih vohunov. A tukaj je šlo za tuje akterje. Ko pa gre za radikalizem doma, lahko policija ukrepa šele, ko je izpolnjen dokazni standard, ko so izpolnjeni pogoji za kaznivo dejanje. In zato se že nekaj časa ukvarjamo s tem,” je na posvetu dejal notranji minister.
Dodal je tudi: “V zahodni Evropi vidimo volke samotarje, radikalizirane ljudi, kako se z avtomobilom zapeljejo v množico ljudi. Za zdaj tega pri nas ne zaznavamo, a se lahko zgodi. Tudi to je namreč nova varnostna realnost.”
V 90. letih prejšnjega stoletja je Slovenija imela varnostno-informativno službo (VIS), ki se je ukvarjala z notranjo varnostjo, “danes pa nimamo protiterorističnega zakona. In to razpravo moramo opraviti, seveda pa si nihče ob tem ne želi imeti nove Udbe na ministrstvu za notranje zadeve”, je še povedal Poklukar in nadaljeval, da je ob tem najpomembnejša informacijska varnost, brez katere smo “slepi in gluhi”.
Na vprašanje, ali v vladi nastaja protiteroristični zakon, je v nedavnem intervjuju za N1 odgovarjal tudi premier Robert Golob. Odgovoril je, da je bilo zanj po islamističnem napadu v Beljaku na sestanku Sveta za nacionalno varnost najpomembneje slišati, da je “Slovenija varna država”, da pa so se dogovorili, da se raven pozornosti v Sloveniji dvigne.
“Hkrati pa smo se z vsemi institucijami, z ministrstvom za notranje zadeve, za obrambo in podobno, dogovorili, da nas takoj obvestijo, če bi prišlo do potrebe, da gremo v spremembo zakonodaje oziroma podzakonskih aktov. Zaenkrat na mizi nimam nobenih konkretnih predlogov. Če se bo to izkazalo in če bo stroka pripravila dopolnitve zakonodaje, bom to seveda pozorno preučil. In če bo stroka odločila, da zaradi spremenjenih okoliščin potrebujemo dodatne ukrepe, bom temu prisluhnil,” je še dejal Golob.
Poglejte tudi odmeven intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje