Slovenija se ni pridružila tožbi proti Izraelu. Kaj pravi ministrica Tanja Fajon (VIDEO)

Danes se izteče rok, v katerem se lahko države pridružijo tožbi Republike Južne Afrike na Meddržavnem sodišču (ICJ) zaradi izraelskih kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Doslej se je tožbi pridružilo 17 držav. Iz Evrope so se za to odločile Španija, Irska in Belgija, včeraj pa še Islandija in Nizozemska.

Možnost, da bo to storila tudi Slovenija, se je v preteklih mesecih večkrat omenjalo. Vlado so k temu pozvali številni nevladniki, pa tudi Socialni demokrati in Levica. "S tem bo izpolnila del svojih obveznosti, da se zagotovita odgovornost in kaznovanost za najhujša mednarodna hudodelstva," so nevladne organizacije izpostavile v peticiji, pod katero se je maja lani podpisalo več kot pet tisoč ljudi.

A vse do začetka današnje seje vlade ni bilo jasno, ali bo ta točka uvrščena na dnevni red. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pod vodstvom ministrice Tanje Fajon si je za to močno prizadevalo. Pridružitev tožbi so označevali kot podporo mednarodnemu in humanitarnemu pravu ter delu mednarodnih sodišč pa tudi kot odraz načelne drže naše države, ki je kot ena redkih na glas povedala, da v Gazi spremljamo genocid.

Gradivo za pridružitev tožbi zoper Izrael je MZEZ že pred časom poslalo generalnemu sekretariatu vlade, ministrica Fajon pa je med drugim izpostavila, da "nam lastna zgodovinska izkušnja v regiji, ki jo je zaznamoval genocid v Srebrenici, narekuje moralno dolžnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da se podobna grozodejstva preprečijo in da se mednarodno pravo spoštuje brez izjem in dvojnih standardov".

Včeraj so naši viri tudi izpostavljali, da se k pridružitvi nagiba premier Robert Golob, a da končne odločitve, ali bo predlogu dal zeleno luč, še ni sprejel. Nekateri predstavniki s področja nacionalne varnosti naj bi ga namreč prepričevali, da bi takšna poteza lahko ogrozila nacionalno varnost, saj da so v Sloveniji mnogi sistemi za obrambo pred kibernetskimi napadi izraelski. Prav tako naj bi poudarjali, da imajo izraelski organi pomembno vlogo pri slovenskih humanitarnih akcijah v Gazi in pri reševanju Slovencev iz delov Bližnjega vzhoda.

Po informacijah N1 je razprava o predlogu o pridružitvi tožbi zoper Izrael tekla tudi na jutranjem sestanku koalicije pri predsedniku vlade, nato pa je bila ta točka uvrščena na dnevni red seje vlade. Kot pravijo naši sogovorniki, je bila razprava precej čustvena. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in še nekaj ministrov je predlog za pridružitev podprlo, a ta večinske podpore ni dobil. Za pridružitev naj bi glasovali navzoči ministri iz vrst SD in Levice, a naj bi bil po naših informacijah iz najmanjše vladne stranke navzoč le en član vlade.

"Eno je načelnost, drugo pa so vprašanja nacionalne varnosti"

Ministrica Fajon obžaluje, da vlada ni sprejela odločitve o pridružitvi tožbi Republike Južne Afrike proti Izraelu. "Če bi Slovenija šla v to intervencijo, bi pomenilo podporo delu sodišča in ne postavljanje na eno ali drugo stran," je poudarila.

Ob tem je izpostavila, da bo Slovenija tudi v prihodnje vztrajno podpirala delo ICJ. Dobila je tudi neuradno informacijo, da bi lahko sodišče na prošnjo ene od držav rok podaljšala, kar bi morda pomenilo, da bi se lahko tožbi Slovenija v prihodnje še pridružila.

"Moje osebno mnenje je, da je to danes lahko ena izgubljena priložnost, da bi pokazali verodostojnost, da spoštujemo mednarodno pravo in delo sodišč. Razumem pa argumente tistih, ki pravijo, da obstajajo varnostna tveganja in okoliščine, konflikt širših razsežnosti, vojna v regiji ... in da je vse to marsikoga zaviralo pri končni odločitvi," je dejala ministrica.

Fajon ne pričakuje, da bi nam kdo zameril današnjo odločitev, saj da je politična drža naše države zelo jasna. "Slovenija je v preteklosti res dokazala, da smo na strani palestinskega naroda, njegove suverenosti, državnosti in ozemeljske celovitosti. Delamo vse, da bi Izraelci in Palestinci živeli varno z ramo ob rami. Podprli smo vse napore in iniciative, ki vodijo k premirju, k odprtju humanitarnih prehodov, da bi lahko agencija UNWRA delovala ...," je poudarila Fajon.

Pri tem ni skrivala, da je bilo glede današnjega odločanja precej zunanjih pritiskov s strani velesil. "Tudi to je treba upoštevati, ampak eno je načelnost, drugo pa so vprašanja nacionalne varnosti," je dodala zunanja ministrica.

O poteku razprave na današnji seji vlade in o izidu glasovanja ni želela govoriti, saj je bil ta del označen z oznako tajnosti. Je pa dejala, da je sicer premier tudi stališče MZEZ podprl. Kabinet predsednika vlade smo vprašali, kako je premier Robert Golob glasoval pri tej točki, in jih tudi prosili za pojasnilo njegove odločitve, vendar odgovora še nismo prejeli.

Levica: Slovenija je zamudila priložnost, da ostane na pravi strani zgodovine

V Levici poudarjajo, da so skrajno razočarani, ker na vladi ni bilo strinjanja o pridružitvi Slovenije tožbi Izraelu. "Slovenija je danes zamudila priložnost, da ostane na pravi strani zgodovine," so navedli v najmanjši vladni stranki.

Posebej so opozorili na navedbe v medijih o opozorilih varnostnih strokovnjakov, da izraelska podjetja skrbijo za informacijsko varnost naše kritične infrastrukture in da to predstavlja tveganje za nacionalno varnost.

"Če ta argument drži, potem to ni nikakršna nacionalna varnost. Zato je potrebno sprejeti ukrepe, da prekinemo informacijsko odvisnost od režima, ki ga poleg zločinov proti človeštvu, številni obveščevalni škandali, kršitve pravic in napadi na tarče doma in v tujini. Če hočemo biti suvereni, moramo poskrbeti tudi za svojo (in evropsko) digitalno suverenost." so poudarili v Levici.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Usodne volitve