Menu Item
Neslavno prvo mesto za Slovenijo: po podatkih Eurostata za december 2023 smo po presežni umrljivosti v samem vrhu. Nacionalni inštitut za javno zdravje smo vprašali, zakaj.
Podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala 21,3 odstotka, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. Sledita ji Avstrija (20,7 %) in Estonija (20,0 %), medtem ko v Romuniji in Bolgariji presežnih smrti niso zabeležili.
Kazalnik presežne umrljivosti zajema število ljudi, ki so v določenem obdobju umrli zaradi kateregakoli vzroka, in ga primerja z zgodovinskim izhodiščem iz prejšnjih let v obdobju, na katero pandemija covida-19 ni vplivala. V tem primeru je izhodišče sestavljeno iz povprečnega števila smrti, ki so se zgodile vsak mesec med letoma 2016 in 2019, so pojasnili na Eurostatu.
Z vprašanjem, zakaj je bilo decembra lani pri nas toliko presežnih smrti, smo se obrnili na NIJZ.
Poudarili so, da k temu prispeva tudi sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal, ki je bila po nekaj letih ponovno intenzivna. Prav tako lahko k presežni umrljivosti prispevajo dolgoročne posledice epidemije, denimo zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni, so pojasnili na NIJZ.
Tukaj je potem še povečana koncentracija onesnaževal v zraku, še razlagajo na NIJZ, a ker še ni podatkov o vzrokih smrti za leto 2023, ne morejo opredeliti, koliko je umrljivost zaradi covida-19 in drugih vzrokov decembra lani dejansko prispevala k presežni umrljivosti. Eurostat pri primerjavi med državami sicer ne upošteva sprememb v velikosti prebivalstva in njegovi starostni strukturi med letoma 2016 in 2019, kar lahko prav tako vpliva na rezultat, še pojasnjujejo na NIJZ.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je vključen tudi v spremljanje presežne umrljivosti v mreži EuroMOMO, ki deluje po statističnem modelu, ki pričakovano umrljivost določi na podlagi dolgoročnega trenda umrljivosti iz preteklih let in sezonskega vpliva na umrljivost, podatki iz pandemičnih let pa so izločeni.
Po teh podatkih je bil presežek skupne umrljivosti v decembru 2023 manjši od presežka v obdobjih intenzivnega kroženja gripe v začetnih tednih leta 2017 in primerljiv s presežkom v obdobju intenzivnega kroženja gripe v začetnih tednih 2019.
Slovenija v tem sistemu in obdobju ne izstopa izrazito od ostalih držav, vendar je primerljivost med državami tudi v tem sistemu omejena, saj ne upošteva razlik v velikosti in strukturi prebivalstva med državami.
“Sklenemo lahko, da je porast umrljivosti v tem obdobju leta v Slovenji pričakovan. Verjetni vzroki so covid-19, gripa in ostale okužbe dihal. Možni so tudi ostali vzroki, vendar velikosti njihovega vpliva ne moremo natančno ovrednotiti,” so zapisali na NIJZ in dodali, da je presežek umrljivosti decembra lani precej manjši od presežne umrljivosti v pandemskih letih 2020, 2021 in 2022. Tudi takrat je bila Slovenija enkrat že “črna ovca”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje