Slovenija uvedla embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja v Izrael

Potem ko je Slovenija pred dvema tednoma izraelska ministra Bezalela Smotriča in Itamarja Ben-Gvira razglasila za nezaželeni osebi, je vlada zaradi nasilja in kršenja človekovih pravic Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu sprejela nove sankcije proti Izraelu.

Na pobudo premierja Roberta Goloba je vlada na današnji dopisni seji potrdila sklep, s katerim je prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v in iz Izraela. S tem je Slovenija prva evropska država, ki se je odločila za takšen korak, so po seji vlade sporočili iz kabineta predsednika vlade.

"V takšnih razmerah je dolžnost vsake države, da ukrepa"

Kot so poudarili, sprejeti sklep sledi napovedim predsednika vlade, ki je že večkrat jasno povedal, da bo Slovenija v primeru, če EU do sredine julija ne bo sposobna sprejeti konkretnih ukrepov, ukrepala samostojno. "Evropska unija zaradi notranjih razhajanj in neenotnosti te naloge trenutno ni sposobna izpolniti," so navedli.

Rezultat tega je po njihovih navedbah sramoten: "Ljudje v Gazi umirajo, ker jim je humanitarna pomoč sistematično onemogočena. Umirajo pod ruševinami, brez dostopa do pitne vode, hrane in osnovne zdravstvene oskrbe. Gre za popolno onemogočanje humanitarnega dostopa in zavestno preprečevanje osnovnih pogojev za preživetje. V takšnih razmerah je dolžnost vsake odgovorne države, da ukrepa, četudi to pomeni, da stori korak pred drugimi."

Ob tem so navedli, da Slovenija dosledno in načelno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in varstvo človekovih pravic. Vlada bo zato v naslednjih tednih pripravila še nekatere nacionalne ukrepe zoper aktualno izraelsko vlado, katere ravnanja predstavljajo resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, so še dodali v premierjevem kabinetu.

Zunanje ministrstvo pa je danes sporočilo, da je na pogovor poklicalo veleposlanico Izraela v Sloveniji Ruth Koen-Dar in ji preneslo protest glede nevzdržne humanitarne katastrofe v Gazi zaradi omejevanja dostopa do nujne humanitarne pomoči.

Slovenija od oktobra 2023 ni izdala nobenega dovoljenje za izvoz orožja v Izrael

Vlada se je danes seznanila tudi z informacijo o izdaji dovoljenj za izvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme v Izrael. Ministrstvo za obrambo zaradi oboroženih spopadov od oktobra 2023 ni izdalo nobenega dovoljenja za izvoz vojaškega orožja ali opreme v Izrael, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom).

Zaradi hudih in očitnih kršitev mednarodnega ter humanitarnega prava in človekovih pravic s strani Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu vlada ministrstvu za obrambo nalaga dosledno izvajanje prepovedi izvoza in tranzita vojaškega orožja in opreme iz oziroma prek Slovenije v Izrael ter uvoza iz Izraela v Slovenijo. Edino izjemo pri tem predstavlja oprema, ki je v Sloveniji potrebna za področje varnosti in odpornosti.

Ministrstvu za infrastrukturo pa nalaga, da skupaj z ministrstvom za obrambo preveri protokol ravnanja deležnikov pri tranzitu vojaškega orožja in opreme ter zagotovi ažurno obveščanje resorjev glede tranzita s strani Luke Koper oziroma Slovenskih železnic. Obe ministrstvi morata vladi o tem mesečno poročati.

Po začetku vojne v Gazi tri dovoljenja za tranzit vojaške opreme v Izrael

Kot je razvidno iz odgovora, ki ga je julija na poslansko vprašanje vodje poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca o izvozu in tranzitu orožja v Izrael dalo ministrstvo za obrambo (Mors) pod vodstvom Boruta Sajovica, je Slovenija od 1. oktobra 2023 pa do vključno 20. junija letos v Izrael izvozila 19 kosov grobo obdelanih odkovkov za minomet 120 mm v vrednosti 94.905 evrov, 13 kosov grobo obdelanih ulitkov iz aluminija (brezplačni vzorci) in 203 kose grobo obdelanih ulitkov iz aluminija v vrednosti 4.000 evrov.

Vsa omenjena izvozna dovoljenja so bila izdana že pred terorističnim napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, ki mu je sledila izraelska vojaška ofenziva na Gazo. Od 1. oktobra 2023 dalje Mors tako ni izdal nobenega izvoznega dovoljenja za končnega uporabnika v Izraelu.

Od začetka oktobra 2023 do 20. junija letos pa je Slovenija po navedbah Morsa izdala tri dovoljenja za tranzit obrambnih izdelkov čez naše ozemlje v Izrael: za dron in brezpilotno letalo, ki sta bila iz Švice poslana na servis k proizvajalcu v Izrael, vojaško vozilo toyota pa je bilo na testiranju v Veliki Britaniji in se je vračalo k lastniku v Izrael.

Mors: V primeru tranzita obrambnih proizvodov iz držav članic EU v Izrael dovoljenje ni potrebno

Mors je v odgovoru Mateju Tašnerju Vatovcu še zapisal, da v primerih tranzita obrambnih proizvodov iz držav članic EU v Izrael dovoljenje ministrstva za obrambo po Uredbe o soglasjih za proizvodnjo in dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo ter predhodnih dovoljenjih za uvoz, izvoz, tranzit in prenos obrambnih proizvodov ni potrebno.

Zapisali so še, da prav tako tudi ne vodijo evidenc o vrsti in količini obrambnih proizvodov, pri tem pa so se sklicevali na 12. člen omenjene uredbe, ki določa: "Dovoljenje za posamezen posel za izvedbo tranzita ni potrebno, če država članica izvaža obrambne proizvode v tretje države čez ozemlje Republike Slovenije ali jih uvaža iz tretjih držav."

"To v praksi pomeni, da v primerih tranzita obrambnih proizvodov iz držav članic EU v Izrael, dovoljenje ministrstva za obrambo ni potrebno. Posledično ministrstvo ne odloča v postopku, ker ne prejme vloge in praviloma ni seznanjeno s količino in vrsto obrambnih proizvodov v tranzitu," so še zapisali na Mors.

Pred dnevi smo zato ministrstvo vprašali, kako torej izvaja nadzor nad tranzitom orožja v teh primerih, če ne vodi nikakršnih evidenc, in ali slovenski organi prejemajo uradna obvestila o tovrstnih prevozih. Neposrednih odgovorov niso podali. Zanimalo nas je tudi, ali navedeno pomeni, da orožje lahko prečka slovensko ozemlje, ne da bi slovenske oblasti za to vedele – tudi če bi bilo to orožje namenjeno izvajanju kršitev mednarodnega prava v Palestini. S tem bi Slovenija namreč kršila svoje mednarodne obveznosti. Tudi na to vprašanje niso podali neposrednega odgovora.

Zapisali so, da od oktobra 2023 ne izdajajo dovoljenj za izvoz vojaškega orožja in streliva v Izrael ter da v skladu z zakonom o obrambi ne izdajajo dovoljenj za uvoz, izvoz ali tranzit orožja v primerih, ko bi bilo s tem ogroženo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. Da pa v primerih tranzita, ko država članica izvaža obrambne proizvode v tretje države ali jih uvaža iz tretjih držav, ministrstvo v skladu z uredbo ne izdaja tranzitnih dovoljenj.

Obramboslovca kritična: To je problematično in čudno

Vatovec je v zahtevi za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje opozoril, da zakon o obrambi določa, da je za vsak izvoz, uvoz ali tranzit čez državno ozemlje potrebno predhodno dovoljenje ministrstva, če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo. Uredba, po kateri se ravna ministrstvo, je "v očitnem nasprotju z zakonom", je zapisal Vatovec.

Pomembno vprašanje ob današnji odločitvi vlade je torej, kako se bo embargo na tranzit orožja v teh primerih lahko izvajal.

Še preden je bila znana odločitev vlade o embargu, smo se o pomanjkanju nadzora nad tranzitom orožja čez Slovenijo pogovarjali z obramboslovcema dr. Jeleno Juvan in dr. Klemnom Grošljem. Oba sta bila do takšne ureditve kritična. "Za vsako državo je ključno, da ve, kaj prehaja čez njeno ozemlje. Z vidika suverenosti in nadzora nad lastnim ozemljem je to, da nadzora ni, neprimerno in sporno. Očitno je zakonodaja na tej točki problematična," je komentirala Juvan. Ob tem se je vprašala, kakšna je potemtakem razlika med prepovedanimi prevozi orožja in dovoljenimi, če ne o enih ne o drugih nismo obveščeni.

Tudi Grošlju se pomanjkanje oziroma odsotnost nadzora Slovenije v primeru izvoza ali uvoza orožja v drugo državo članico čez slovensko ozemlje zdi "problematično" in "čudno". "Takšen nadzor bi bil logičen, nenazadnje z vidika uveljavljanja sankcij. Če bi na ravni EU obstajal embargo na orožje in bi se neka država članica odločila, da ga krši, Slovenija pa bi morala kot odgovorna članica mednarodne skupnosti to preprečiti, tega ne bi mogla storiti. Ker nimamo nikakršnega nadzora."

Poudaril je, da se mu politika prostega pretoka blaga in storitev na ravni EU v primeru orožja ne zdi primerna in da uveljavljanje nadzora ne bi bilo v nikakršnem nasprotju z evropsko zakonodajo.