Slovenija je danes po uporabi amalgamskih zalivk v zobozdravstvu v samem vrhu Evropske unije. Le pri nas, na Hrvaškem in v Romuniji je iz tega materiala izdelanih več kot 30 odstotkov zalivk. To pa naj bi se kmalu spremenilo, ministrstvo za zdravje Janeza Poklukarja je namreč sprejelo načrt o opuščanju amalgama v zobozdravstvu do leta 2030. Kaj to pomeni?

Amalgamske zalivke so iz živega srebra, težke kovine, ki se sprošča na različnih stopnjah svoje življenjske dobe: zaradi žvečenja, uživanja toplih pijač in korozije se sčasoma začne sproščati v ustno votlino, še v večji količini se to dogaja med vstavljanjem novih zalivk in odstranjevanjem starih.

“Živo srebro iz amalgamskih zalivk vpliva ne le na zdravje zaposlenih v dentalni medicini, ki so mu najbolj izpostavljeni, temveč na zdravje vseh ljudi, ki so izpostavljeni večjim koncentracijam od naravnih. Še posebej so ranljivi ljudje, ki uživajo več rib z vrha prehranjevalne verige, ženske v rodni dobi in otroci,” piše v nacionalnem načrtu za opustitev amalgama do leta 2030, ki ga je konec junija sprejelo ministrstvo za zdravje.

Na drugi strani imajo amalgamske zalivke seveda tudi prednosti: so obstojnejše od belih, njihova izdelava je enostavnejša, hitrejša in tudi cenejša od belih zalivk.

Slovenia ?? to phase out #dentalamalgam?by 2030 ?bringing to nine the number of EU countries that have phased out the use of #mercury in #dentistry or adopted a phase-out. @minamataMEA @EUZeroPollution #MakeMercuryHistory ?https://t.co/9HQk3GeN75

— European Center for Environmental Medicine (@ECEnvMed) August 4, 2021

Kdo še dobi amalgamsko zalivko?

Evropska unija od julija 2018 prepoveduje uporabo sivih zalivk za otroke do 15. leta starosti, nosečnice in doječe matere. Do julija 2019 pa bi morale v skladu z evropsko uredbo vlade članic EU izdelati načrt odprave uporabe amalgamskih zalivk.

Pri nas že zdaj velja, da imajo odrasle zavarovane osebe pravico do bele zalivke v vidnem sektorju (za enke, dvojke in trojke). V ozadju zavarovalnica krije amalgamske zalivke, za belo je potrebno doplačilo. Otroci do 15. leta, nosečnice in doječe matere imajo pravico do belih zalivk tudi v stranskem sektorju.

Ministrstvo v načrtu navaja, da zobozdravniki v javnem zdravstvu naredijo okrog milijon zalivk letno (lani se je število zaradi epidemije in omejenega dostopa do zobozdravnika zmanjšalo na 850 tisoč).

Za ta namen je šlo leta 2019 29,8 milijona evrov iz obveznega (torej iz zdravstvene blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) in dopolnilnega zavarovanja. To je bilo v tem letu petina vsega denarja, ki smo ga namenili za (javno) zobozdravstvo (skupaj 158 milijonov evrov).

Višja cena

Zdaj ministrstvo predlaga, da bi za vse zavarovane osebe do leta 2030 uvedli bele zalivke.

Po načrtu bi od leta 2023 mejo za brezplačne zalivke za mlade dvignili s 15 na 26 let, nato pa bi najprej z uvedbo brezplačnih belih zalivk na ličnikih in nato še kočnikih pri odraslih do leta 2030 popolnoma opustili rabo amalgama.

Po oceni ministrstva bi opuščanje amalgama stalo 14,8 milijona evrov letno. Večina denarja  (11,9 milijona evrov) bi šla za strošek dela, saj izdelava bele zalivke traja dlje, 1,9 milijona evrov pa za strošek materiala (bela zalivka je 4,4 evra dražja).

Evropski center za okoljsko medicino je na družbenem omrežju zapisal, da bi bila s tem Slovenija deveta država v EU, ki je opustila ali vsaj začela postopek opuščanja amalgama v zobozdravstvu.