Slovenija v primeru Grims Mladini kršila pravico do svobode izražanja

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes razsodilo, da so slovenska sodišča pri odločanju v tožbi tednika Mladina, ki jo je sprožil dolgoletni poslanec in trenutni evroposlanec iz vrst SDS Branko Grims, kršila pravico do svobode izražanja.

Kot je navedlo ESČP, gre za sodni postopek zaradi obrekovanja, ki ga je Grims proti Mladini sprožil zaradi objave v reviji marca 2011. Takrat je Mladina v satirični rubriki Mladinamit poleg fotografije Grimsove družine objavila tudi fotografijo družine nemškega nacističnega politika Josepha Goebbelsa.

Po vrsti razsodb, pritožb na različna sodišča in ponovljenih postopkov je morala Mladina Grimsu izplačati 3.000 evrov odškodnine in objaviti opravičilo. Tednik se je sicer za odškodnino pogodil tudi s poslančevo ženo Martino Dragoš Grims.

ESČP je zaradi kršenja pravice do svobode izražanja Sloveniji naložilo, da Mladini plačajo 5.253,85 evra z obrestmi za premoženjsko škodo ter 10.000 evrov za stroške.

Po ugotovitvi ESČP so domača sodišča ugotovila, da sta uvodnik in spremni tekst nad fotografijami obravnavala politična vprašanja, in sicer dopustnost primerjave Grimsa z Goebbelsom in njunimi političnimi metodami, s čimer sta prispevala k razpravi javnega interesa. Enako so ugotovila tudi v zvezi z naslednjo številko revije Mladina, ki je obravnavala razpravo o sporni objavi. "Sodišče se strinja s to oceno in pripisuje poseben pomen dejstvu, da je razprava o sporni objavi zadevala pomembna vprašanja javnega interesa, kot so metode, ki jih uporabljajo politične stranke, in meje dopustne javne kritike v zvezi s tem," so zapisali na ESČP.

Ob tem so navedli, da so upoštevali argumente Mladine, da je bil Grims sam tisti, ki je svojo družino izpostavil medijem v političnem kontekstu, in da je kritika, na kateri temelji zadevna objava, natančno povezana s političnimi metodami, ki jih je Grims uporabil, ko je izpostavil svojo družino, da bi pridobil politično podporo. "Zato ni mogoče trditi, da primerjava fotografij - ki je bila nedvomno zelo provokativna - ni imela nobene dejanske podlage," so navedli.

Opozorili so tudi, da nobeno od domačih sodišč ni opozorilo na kakršne koli konkretne negativne posledice ali učinke, ki bi jih objava lahko imela za Grimsa, ampak se je osredotočilo na posledice za ugled njegove družine. Grimsovi družinski člani pa so prejeli odškodnino zaradi sporne objave.

Po mnenju ESČP domača sodišča niso v zadostni meri upoštevala širšega konteksta, v katerem je bila sporna objava objavljena, in niso prepričljivo dokazala nujne družbene potrebe, da bi zaščita ugleda Grimsa prevladala nad pravico družbe pritožnice do svobode izražanja in splošnim interesom za spodbujanje svobode izražanja, kadar gre za vprašanja javnega interesa, so navedli.

Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je sodbo označil za pomembno zmago tudi za slovensko novinarstvo in družbo. Spomnil je, da je to po 15 letih že drugi primer po zadevi Prijatelj, ko je ESČP ugotovilo, da "slovenska sodišča niso dovolj zvesto tehtala pravic, zlasti ne pravice do svobode izražanja". Prav tako je po njegovih besedah ugotovilo, da slovenska sodišča "pretirano ščitijo politike, obenem pa ne zmorejo kritične obravnave skrajne desnice in njenega delovanja, ki v metodah političnega delovanja spominja na neke druge čase, kar je bilo tudi sporočilo objave v Mladinamitu".

Z odvetnico, ki je v imenu Mladine vodila postopek, Jasno Zakonjšek sta opozorila, da seveda sodba ne pomeni, da bi lahko vsepovprek kogarkoli označili za nacista, je pa v demokraciji dopustno, tudi s satiro, politika, ki sam uporablja podobne metode, s tem soočiti in ga zaradi tega kritizirati. Prav tako je Zakonjšek opozorila, da so slovenska sodišča zavzela stališče, kot da je objava prispevka padla v nek vakuum, brez konteksta.