Menu Item
Ko kupujete kakšno novo stvar — še posebej, če je ta višjega cenovnega ranga —, pred nakupom gotovo preverite ocene in mnenja strank, ki so izdelek že preizkusili. To je storila tudi Slovenka, ki je prek spleta pri slovenskem podjetju želela naročiti LED-masko za obraz. A ko je fotografije domnevnih uporabnic, ki naj bi dokazovale, kako učinkovit je izdelek, vnesla v Google iskalnik, je ugotovila, da na fotografijah sploh niso Slovenke. Tržni inšpektorat je zaradi nepoštene in zavajajoče poslovne prakse podjetju že izdal odločbo, podjetje pa se je zoper to pritožilo.
Ena od slovenskih spletnih ustvarjalk je na družbenem omrežju Instagram objavila izkušnjo prijateljice s podjetjem, ki v Sloveniji prodaja predvsem izdelke za nego kože. Prijateljica je želela naročiti LED-masko za obraz, ki naj bi s pomočjo svetlobnih valov pomagala pri obnovi celic in proizvodnji kolagena.
Trenutno je maska znižana z 284 na 199 evrov, “kar ni malo denarja”, pravi prijateljica spletne ustvarjalke. Pregledala je mnenja oziroma ocene, ki so objavljene na spletni strani podjetja, podale pa naj bi jih slovenske uporabnice. Komentarji so bili pozitivni. Še več: poleg komentarjev so bile dodane fotografije uporabnic, pred in po uporabi maske, ki naj bi dokazovale, kako učinkovit je izdelek.
Ženska, ki je želela masko kupiti, se je odločila, da bo fotografije in njihovo pristnost preverila s pomočjo Googla oziroma s pomočjo funkcije “reverse image search”. Ugotovila je, da podjetje za promocijo svojih izdelkov uporablja tuje fotografije drugih podjetij, ki prodajajo kozmetiko, prehranske dodatke ali pa imajo kozmetični salon.
Nekaj primerov si lahko ogledate v galeriji spodaj.
Enake fotografije “uporabnic” slovensko podjetje uporablja tudi na tujih trgih, npr. na Hrvaškem, pri tem pa ime “uporabnice” prilagodi državi. Slovenka Teja se na Hrvaškem imenuje Nina, na spletni strani, ki pokriva celotno Evropo, pa Emilia U.
Slovensko podjetje na svoji spletni strani zatrjuje, da gre za “resnična mnenja” in “preverjene rezultate”, a pozoren kupec lahko ob tem opazi tudi drobni tisk: “Spletna trgovina oziroma njen upravljalec ne zagotavljata, da so objavljena mnenja in ocene podali potrošniki, ki so izdelek dejansko uporabili ali kupili. Spletna trgovina in njen upravljalec ne jamčita za verodostojnost objavljenih ocen in mnenj.”
Pri tem je treba omeniti, da ni jasno, ali je drobni tisk na spletni strani naveden ves čas ali ga je podjetje dodalo, ko ga je začel obravnavati tržni inšpektorat. Ta je postopek sprožil po uradni dolžnosti v začetku avgusta letos. Drobni tisk je sicer naveden zgolj na slovenski spletni strani podjetja, medtem ko ga na hrvaški strani in strani, ki pokriva evropski trg, ni.
Tržni inšpektorat: Gre za nepošteno in zavajajočo poslovno prakso
Na tržnem inšpektoratu so za N1 pojasnili, da zoper podjetje prav zaradi domnevnih mnenj oziroma ocen potrošnikov že vodijo inšpekcijski postopek. Inšpektorji so namreč ugotovili, da podjetje uporablja “nepošteno – zavajajočo poslovno prakso”, saj na svoji spletni strani objavlja ocene domnevno zadovoljnih strank, a ob tem potrošnikov ne seznani z bistveno informacijo, “da ne zagotavlja, da so objavljene ocene podali potrošniki, ki so izdelek dejansko uporabili ali kupili”.
Podjetju je zato inšpektorat že 26. avgusta letos izdal odločbo o prepovedi uporabe nepoštene poslovne prakse, a ta še ni pravnomočna, saj se je podjetje pritožilo, drugostopenjski organ pa o pritožbi še ni odločil. “Pri tem je potrebno poudariti, da lahko drugostopenjski organ o zadevi odloči tudi drugače,” so pojasnili na tržnem inšpektoratu.
Kršitelje, ki uporabljajo nepošteno poslovno prakso, lahko sicer doleti visoka kazen, in sicer: od 5.000 do 50.000 evrov za pravno osebo in od 1.500 do 5.000 evrov za odgovorno osebo.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na dotično podjetje, ki ga inšpektorat obravanava, a odgovora nismo prejeli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!