Menu Item
Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je s projektom Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi uspela na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce. Skoraj dva milijona evrov vreden projekt se bo začel septembra, trajal pa bo pet let.
Namen projekta Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi z akronimom DEAGENCY je doseči celovito razumevanje vloge mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi. Namesto da bi izkušnje posameznikov z mrtvimi razumeli zgolj kot izraze “ljudskega verovanja” ali simbole in metafore kulturnih in družbenih problemov in sprememb, bodo mrtvi v projektu obravnavani kot aktivni akterji v odnosih med posamezniki in širšimi družbenimi in kulturnimi procesi, so sporočili z Univerze v Ljubljani (UL).
Med drugim bodo v projektu raziskovali, kako mrtvi vplivajo na mišljenje, vrednote in vedenje ljudi, kako so vključeni v njihove socialne odnose, pa tudi, kakšen vpliv imajo na posameznike znotraj širšega družbenega, kulturnega in političnega konteksta.
Mrtvi v treh kontekstih družbenih sprememb
Ker so dosedanje raziskave pokazale, da je vloga mrtvih poudarjena zlasti v času kriz, sprememb in prelomov, bodo mrtve obravnavali v treh različnih kontekstih družbenih sprememb, je za STA pojasnila Mirjam Mencej. V kontekstu problematične politične preteklosti bodo obravnavali mrtve v povezavi z množičnimi grobišči – v Sloveniji s konca druge svetovne vojne, v Bosni in Hercegovini pa iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V kontekstu spreminjajoče se religijske krajine se bodo osredotočili na alternativne religije, v kontekstu spreminjajočih se socialnih odnosov pa jih bo zanimala predvsem vloga mrtvih v družinskih in medsosedskih odnosih v ruralnem okolju, je pojasnila.
V projektu bo sodelovalo deset raziskovalcev in raziskovalk iz Slovenije in tujine, ki bodo svoje etnografske raziskave opravljali v Sloveniji, na Madžarskem, Slovaškem in v Bosni in Hercegovini.
Kot je povedala Mencej, pridobitev projekta zanjo osebno pomeni predvsem izjemno priložnost, da se poglobljeno in nemoteno posveti raziskovalnemu delu, “kar je za raziskovalce, ki smo sicer pogosto preobremenjeni s pedagoškimi in administrativnimi obveznostmi, res velika nagrada”. Zlasti se veseli tudi dela z ekipo mladih doktorskih in podoktorskih raziskovalcev, pa tudi nekaterih že uveljavljenih raziskovalcev doma in iz tujine.
Projekt veliko priznanje za ljubljansko filozofsko fakulteto
Projekt je po njenih besedah veliko priznanje za Filozofsko fakulteto UL, še posebej za Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo omenjene fakultete, pa tudi za univerzo ter humanistiko in družboslovje na Slovenskem nasploh.
Projekt raziskovalke Mencej je sicer že deseti projekt za raziskovalce ljubljanske univerze, kar jo “po uspešnosti pridobivanja tovrstnih projektov uvršča že blizu najboljšim evropskim univerzam,” so v sporočilu za javnost povzeli navedbe rektorja UL Gregorja Majdiča. Za Filozofsko fakulteto UL pa je to že drugi ERC projekt za uveljavljene raziskovalce. Leta 2017 je bil prvi projekt Eirene – Povojne tranzicije skozi perspektivo spola: primer severovzhodnega Jadrana Marte Verginella z Oddelka za zgodovino. To po mnenju Majdiča dokazuje, “da imamo tudi na področjih družboslovja in humanistike v Sloveniji izjemne, mednarodno priznane raziskovalce”.
ERC projekt za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant) je ena od najbolj prestižnih in konkurenčnih raziskovalnih shem Evropske unije. Podeljujejo jih uveljavljenim, vodilnim raziskovalcem z dokazano zgodovino pomembnih raziskovalnih dosežkov v zadnjem desetletju. Tokratni razpis za zbiranje predlogov je pritegnil skoraj 1650 prijav, za financiranje pa so jih izbrali 218.
Mirjam Mencej je redna profesorica za folkloristiko na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete UL. Njeno ožje področje raziskovanja so pripovedna folklora, vernakularna religija in tradicijska verovanja. Je Humboldtova štipendistka in prejemnica drugih štipendij, s katerimi se je izpopolnjevala na različnih univerzah in inštitutih v tujini. Je članica več izvršnih komitejev mednarodnih strokovnih združenj in uredniških odborov znanstvenih revij ter avtorica petih znanstvenih monografij in soavtorica ene, so še zapisali na UL.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!