Menu Item
V SBC želijo, da bi vlada slovenskim podjetjem pomagala zaposliti delavce iz jugovzhodne Azije. Je to lahko rešitev za pomanjkanje delovne sile ali pomeni pritisk na življenjski standard slovenskih delavcev?
Klub slovenskih podjetnikov želi, da bi vlada olajšala zaposlovanje delavce s Filipinov, iz Tajske, Nepala in Indonezije. Pobudo so že predstavili ministrstvu za zunanje zadeve, omenili pa so jo tudi na sestanku z ministrstvom za gospodarstvo in drugimi delodajalskimi združenji.
Slovenska podjetja iz različnih panog morajo usposobljene delavce iskati v tujini, saj jih v Sloveniji težko najdejo, so nam pojasnili v Klubu slovenskih podjetnikov, ki pogosteje uporablja angleško ime Slovenian Business Club (SBC).
Na vlado so se obrnili, ker so postopki za pridobitev delovnih dovoljenj dolgi in logistično zahtevni. Posebej to velja za tujce iz držav, v katerih Slovenija nima svojih predstavništev, so dodali v odgovoru na naša vprašanja. Državnemu sekretarju na ministrstvu za zunanje zadeve Marku Štucinu pa so povedali tudi, da bi želeli vzpostaviti agencijo za pomoč pri iskanju kadra na Filipinih, v Indoneziji, Tajski in Nepalu za slovenske delodajalce, obrtnike in samostojne podjetnike.
Kakšna agencija bi to lahko bila, še ni znano, saj za zdaj o njej še nimajo natančnejše zamisli, so nam pojasnili na SBC. Tudi na vprašanje, katera slovenska podjetja želijo zaposliti delavce iz omenjenih držav, nam niso odgovorili, saj pravijo, da seznama ne vodijo.
Zelo malo delavcev iz jugovzhodne Azije
Sestanka na ministrstvu za zunanje zadeve se je v imenu SBC udeležil Martin Jezeršek, direktor in solastnik gostinskega podjetja Jezeršek. Ko smo ga poklicali, je bil na dopustu, zato nas je usmeril na osebe, ki na SBC skrbijo za stike z javnostmi. Enako se je zgodilo, ko smo poklicali predsednika SBC Joca Pečečnika.
Ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, se strinja, da je treba prevetriti zakon o tujcih, ki so ga na sestanku omenili predstavniki SBC. Je pa pojasnilo, da so postopki za dovoljenje za prebivanje področje v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za delo. Enako so predstavnikom SBC povedali na ministrstvu za gospodarstvo. Z ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za delo pa so nam sporočili, da se SBC nanje še ni obrnil.
V Sloveniji je bilo lani več kot 106.000 tujih delavcev, samo 125 pa jih je bilo s Filipinov, iz Tajske, Nepala ali Indonezije. Trenutno je pri nas 106 delavcev iz teh držav, delajo pa v številnih gospodarskih dejavnostih. Pri katerih podjetjih so zaposleni, nam na zavodu za zaposlovanje niso želeli razkriti.
Še Ukrajincev v Sloveniji ne zaposlijo
Delavci iz azijskih držav ne bodo rešili težav, ki jih imajo slovenski delodajalci s pomanjkanjem delovne sile, meni Tilen Prah, direktor agencije za posredovanje delavcev Kariera.
Prah se strinja, da bi lahko država pomagala slovenskim podjetjem zaposliti delavce iz teh držav. “Hrvaška ima na primer več kadra s Filipinov, ker ima v Manili konzulat,” je dejal. Po poročanju hrvaških medijev je imelo konec maja na Hrvaškem prebivališče prijavljenih 3.367 filipinskih državljanov, od tega 3.176 začasno prebivališče z namenom dela.
Vendar je Prah opozoril, da je konkurenca za delovno silo velika. “Če Slovenija išče delavce v azijskih državah, ste lahko prepričani, da jih Nemčija in Španija še veliko bolj intenzivno,” je dejal. Poleg tega bi lahko delavce, ki prihajajo iz teh držav, gospodarsko razvitejše države privabile tudi, če prvenstveno pridejo v Slovenijo, je dodal. “Ko nekdo zaradi dela potuje 10.000 kilometrov, mu ne bo težko iti še 300 kilometrov naprej, če bo imel tam veliko višjo plačo,” je pojasnil.
Predvsem pa Prah dvomi, da si slovenska podjetja res tako zelo želijo delavcev iz Azije. “Kulturne in jezikovne razlike so za slovenske delodajalce zelo pomembne,” je dejal. “Od tujih delavcev pričakujejo, da govorijo srbsko-hrvaški jezik, že angleščina ni dovolj.” V agenciji, ki jo vodi, na primer že dlje časa poskušajo najti delo okoli tisoč Ukrajincem, vendar jih slovenska podjetja ne zaposlijo, je povedal. Zato predvideva, da bi lahko delavci iz jugovzhodne Azije morda lahko pomagali posameznim podjetjem, na primer avtoprevozniškim, turističnim in gostinskim, njihovega množičnega zaposlovanja v Sloveniji pa ne pričakuje.
Opozorila pred zniževanjem delavskega standarda
V Delavski svetovalnici pa trdijo, da se ne bi smeli pogovarjati o “pospeševanju” zaposlovanj delavcev s Filipinov, iz Tajske, Nepala in Indonezije. Vsaj dokler je poslovni model več slovenskih podjetij tak, da “namesto normalnih delovnih pogojev in zagotavljanja ustreznih plač tujim delavcem ‘zagotavlja’ najmanj enoletno izkoriščanje ob nizkih plačah in v katerem je ‘normalno’, da se delavce plača po uri dela, centu na kilometer, pa še kaj v kuverti,” so v Delavski svetovalnici zapisali 22. junija, ko so neuradno izvedeli, da bo sestanek na ministrstvu za zunanje zadeve.
V Evropski uniji se zaposluje vse več delavcev iz jugovzhodne Azije, sindikati in civilna druženja pa opozarjajo, da s tem naraščajo tudi izkoriščevalske prakse, je lani poročala medijska mreža Euractiv. Raziskava agencije EU za temeljne pravice, ki je predstavila kršitve pravic migrantskih delavcev v EU, vsebuje številna pričevanja delavcev iz jugovzhodne Azije.
Leta 2017 je Davor Štern, hrvaški podjetnik, nekdanji hrvaški minister za gospodarstvo in častni hrvaški častni konzul na Filipinih, za hrvaški Večernji list dejal, da so filipinski delavci rešitev za pomanjkanje delovne sile. V njegovih izjavah pa so nekateri prepoznali napoved pritiska na življenjski standard delavcev.
“Luknje v gostinstvu smo več let zapirali z uvozom delovne sile, največ iz Bosne in Hercegovine,” je dejal Štern, “oni so šli naprej v Evropsko unijo, očitno se bazen delovne sile v BiH izsušuje.” Hrvati pa ne želijo delati, ko ugotovijo, da bi se jih moralo štiri ali pet gnesti v eni sobi, za primerno namestitev pa bi morali plačati polovico plače, je razlagal. Filipinci so po njegovem rešitev, ker so skromni, izobraženi, imajo delovne navade, dobro govorijo angleški in španski jezik ter so pripravljeni delati za majhen denar, je pojasnil.
Povprečna plača na Filipinih je približno 300 evrov mesečno in je za okoli 800 evrov nižja kot na Hrvaškem in 200 evrov nižja kot v BiH.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
