Menu Item
Medtem ko ukrajinska zastava visi na pročeljih državnih ustanov v več državah, palestinska od držav, ki so letos priznale suverenost in neodvisnost Palestine, visi le še v Sloveniji. Zakaj je tako? In zakaj se Ljubljanski grad ob napadu Hamasa na Izrael ni obarval v barve izraelske zastave, v barve palestinske pa se ob slovenskem priznanju je. "Tudi, če bi takšno pobudo dobil, je ne bi sprejel," pravi ljubljanski župan Janković.
Poleg slovenske in evropske zastave na pročelju slovenske vladne palače plapolata tudi ukrajinska in palestinska zastava. Ukrajinska visi vse od 24. februarja 2022, torej od začetka ruske invazije, palestinska pa od sredine letošnjega leta, ko je Slovenija kot 147. država na svetu priznala suverenost in neodvisnost Palestine.
Izobešena ukrajinska zastava na državnih poslopjih ni redkost. Visi v več državah. Medtem pa je od držav, ki so letos priznale Palestino, Slovenija še edina, kjer palestinska zastava (še vedno) visi na državnem poslopju, in sicer na pročelju vladne palače. Ob letošnjem priznanju so jo sicer izobesili še pred irskim parlamentom, a dober teden kasneje so jo umaknili v preddverje.
“Ko bo dosežen mir, bomo zastave z veseljem umaknili”
Zakaj je tako, smo vprašali kabinet predsednika vlade. Odgovorili so nam, da sta tuji zastavi (ukrajinska in palestinska) “odraz pričakovanja in delovanj vlade in slovenske zunanje politike, da se vojni v Ukrajini in Gazi čim prej končata in se v svet vrneta sožitje in mir med narodi. Ko bo mir v teh državah dosežen, bomo zastave z veseljem umaknili.”
Stališče vlade je medtem jasno: ob napadu Hamasa na Izrael je slovenska vlada to dejanje ostro obsodila, po izbruhu vojne v Gazi, ki je sledila, pa je premier, ki si je tudi osebno močno prizadeval za slovensko priznanje Palestine, večkrat poudaril, da je Izrael pravico do samoobrambe močno prekoračil, na nedavni splošni razpravi Generalne skupščine ZN pa je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja tudi neposredno pozval, naj vojno in prelivanje krvi konča.
Izraelsko zastavo maja 2021 izobesila Janševa vlada
Ko je maja leta 2021 tedanja vlada Janeza Janše zaradi “najhujše eskalacije nasilja na Bližnjem vzhodu v zadnjih sedmih letih” na vladni palači izobesila izraelsko zastavo, je v javnosti močno završalo.
To dejanje je takrat ostro kritizirala muslimanska skupnost, “navijaškemu izobešanju tuje zastave” je ugovarjal tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, tedanji predsednik republike Borut Pahor pa je opozarjal, da ni naklonjen “izražanju stališč države glede mednarodnih vprašanj z izobešanjem zastav druge države”. Del javnosti je ob tem opozarjal tudi na zakon o javnem redu in miru, ki je še zmeraj enak.
Ta zakon določa, da se “zastave tujih držav lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost”. In da se “zastave tujih držav lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije”.
Ljubljanski grad v barve ukrajinske in palestinske zastave, v barve izraelske pa ne
Odgovoru na vprašanje, ali izobešena palestinska zatava na vladni palači kakorkoli vpliva na odnose z Izraelom, so se v kabinetu premierja izognili. A po informacijah N1 je bilo nekaj izraelske zamere že 7. oktobra lani; ob Hamasovem napadu na Izrael.
Tudi zato, ker se tedaj Ljubljanski grad kot ena redkih evropskih znamenitosti ni obarval v barve izraelske zastave. Se je pa grad odel v barve ukrajinske zastave na dan ruskega napada na Ukrajino in v barve palestinske zastave na dan, ko je vlada sprejela sklep, da bo Slovenija Palestino priznala.
Na vprašanje, ali je ljubljanska občina ob Hamasovem napadu na Izrael prejela pobudo za obarvanje gradu v modro in belo barvo, je ljubljanski župan Zoran Janković včeraj odgovoril: “Tudi, če bi takšno pobudo dobil, je ne bi sprejel. Imamo vodstvo mestne občine, ki o vsakem takem predlogu odloča od primera do primera, kriteriji okoli tega so zelo jasni in se jih tudi držimo. Naša odločitev je, v kakšne barve bomo odeli Ljubljanski grad, tega nam ne more nihče ukazovati oziroma vplivati na našo odločitev,” še pravi ljubljanski župan in dodaja: “Po tem, kar se dogaja v Gazi, pa izraelske zastave pri nas ne bo. Takšne osvetlitve na gradu ne bo.”
Pobude za obarvanje gradu v barve izraelske zastave so na ljubljansko občino sicer prišle. To namreč izhaja tudi iz občinskega odgovora na svetniško vprašanje Arneta Jakoba Zakrajška (Levica), ki je Mol po začetku vojne v Gazi skušal prepričati, naj grad osvetlijo v barvah palestinske zastave. Tako kot so ga ob ruski invaziji osvetlili v barvah ukrajinske zastave, je vztrajal svetnik Levice.
A vodstvo občine je svetniku novembra lani (dobrega pol leta pred slovenskim priznanjem Palestine, ko pa je grad zasvetil v palestinskih barvah) med drugim odgovorilo: “Za razliko od vojne v Ukrajini smo v tokratnem konfliktu med Izraelom in Palestino prejeli prošnje za osvetlitev gradu v barve izraelske in na drugi strani v barve palestinske zastave. Menimo pa, da ni naša naloga, da se postavljamo ali na eno ali drugo stran.”
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje