Menu Item
Slovenski raziskovalci z ljubljanske biotehniške fakultete so odkrili nova pomembna spoznanja o evrazijskem risu. Ugotovitve so strnili v raziskavah, ki sta bili objavljeni v uglednih tujih znanstvenih revijah.
V najnovejših raziskavah, v katerih so sodelovali tudi raziskovalci z ljubljanske biotehniške fakultete s pomočjo zavoda za gozdove, so odkrili nova spoznanja o evrazijskem risu, ki je najbolj ogrožen izmed treh vrst velikih zveri v Evropi. Objavljeni sta bili v uglednih znanstvenih revijah Journal of Animal Ecology in Conservation Biology.
V prvi raziskavi – o plenjenju in prehranjevanju risov – pod vodstvom biotehniške fakultete so opazili, da se risi z različnih območij po Evropi razlikujejo v tem, koliko živali uplenijo v določenem času. Risi v manj produktivnih okoljih, kot je severna Evropa, uplenijo manj živali kot v produktivnejših okoljih, kot sta južna in srednja Evropa, in za lov uporabljajo večja območja. S tem tudi zmanjšajo svoj vpliv na plen, da ne bi ogrozili teh populacij, od katerih so tudi sami odvisni.
Opazili so še, da se risi s plenom v povprečju hranijo med dva in tri dni, pri čemer je čas hranjenja krajši na tistih območjih, kjer sta prisotna divji prašič in rjavi medved. Ta mrhovinarja namreč risu pogosto odvzameta plen in ga s tem prikrajšata za hrano. Prav tako so se risi krajši čas hranili s plenom na območjih, ki so pod večjim vplivom človeka, verjetno, ker risi tam zaradi človeških motenj prej zapustijo svoj plen, kot bi ga sicer, še ugotavljajo na biotehniški fakulteti.
Glavni vzroki smrtnosti povezani s človekom
Prva avtorica raziskave, objavljena v angleški reviji Journal of Animal Ecology, Teresa Oliveira z biotehniške fakultete je ocenila, da razlike v plenjenju in prehranjevanju risov, ki so jih opazili na evropski ravni, niso zanimive samo z ekološkega vidika.
“Ampak je to razumevanje ključno tudi za naravovarstvo, še posebej z vidika hitrih okoljskih sprememb, do katerih trenutno prihaja v evropskem prostoru,” je dejala Oliveira.
V drugi raziskavi, objavljena v ameriški reviji Conservation Biology, pa so združili podatke 681 odraslih risov, opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, in raziskali njihovo preživetje ter vzorce smrtnosti. Raziskovalci ugotavljajo, da se preživetje posameznih risov na evropski ravni precej razlikuje. “Slovenija pa se je uvrščala med države, kjer je bila smrtnost najmanjša,” so še zapisali.
Po večjem delu Evrope so bili glavni vzroki smrtnosti povezani s človekom, kot so povoženje, zakonit lov in nezakonito ubijanje. Ugotovili so, da je bila naravna smrtnost večinoma relativno majhna, “kar je povezano tudi s tem, da ris v naravi skorajda nima sovražnikov, ki bi ga ogrožali”.
Po pričakovanjih je bila smrtnost risov večja na območjih, kje ima človek več vpliva, medtem ko se pogostost nezakonitega ubijanja risov ni razlikovala med državami, kjer je ris popolnoma zavarovan, in tistimi, kjer je dovoljen zakonit lov. V Sloveniji, kjer odstrel risa ni dovoljen, je bilo nezakonito ubijanje redko.
Samice v povprečju preživijo pogosteje
Raziskovalci so opazili še, da je v povprečju preživetje samic za polovico večje kot preživetje samcev. “To je verjetno povezano z drznejšim vedenjem samcev ter njihovimi večjimi teritoriji, ki jih pogosteje privedejo bližje k človeku,” še ugotavljajo raziskovalci.
Eden od vodij raziskav Miha Krofel z biotehniške fakultete meni, da so tako obsežno raziskavo lahko opravili zahvaljujoč evropski mreži raziskovalcev risov EuroLynx, ki spodbuja mednarodno sodelovanje in nam je omogočila dostop do podatkov iz različnih držav.
“Samo s takšnim pristopom je mogoče priti do znanja, kako se vrsta odziva na zelo raznolike okoljske razmere in na različno močne vplive, ki jih imamo ljudje na naravo,” je dodal Krofel. Obe raziskavi sta sofinancirali javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost ter Evropska unija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje