Menu Item
Polkovnik Slovenske vojske Robert Šipec, ki je spregovoril za N1, je leta 2013 poveljeval kontingentu v Afganistanu, danes pa je vodja sektorja za energetsko učinkovitost in zeleni prehod na obrambnem ministrstvu. Slovenska vojska, pravi, je postala zgled za druge v EU pri tem, kako postati manj energetsko potraten in zmanjšati porabo fosilnih goriv.
Polkovnik Slovenske vojske Robert Šipec, ki je spregovoril za N1, je leta 2013 poveljeval kontingentu v Afganistanu. Ogromna zavezniška vojska ni imela na terenu nikakršnega vira elektrike in vse so poganjali dizelski agregati, se spominja.
“3.000 vojakov je padlo samo pri varovanju transporta goriva,” pravi. Takrat, ko zaradi hrupa generatorjev v bazi ni dobro spal, je razmišljal, da bi morali obstajati tudi drugačni načini pridobivanja energije.
Zdaj je Šipec vodja letos ustanovljenega sektorja za energetsko učinkovitost in zeleni prehod na obrambnem ministrstvu (Mors). Slovenska vojska, pravi, je postala zgled za druge v EU pri tem, kako postati manj energetsko potraten in zmanjšati porabo fosilnih goriv.
V vseh vojašnicah že poteka ali pa se bo v kratkem začela energetska prenova, na strehe postavljajo sončne celice. Obnovljive vire energije postavljajo tudi ob druge objekte, med njimi na strelišča (fotografija spodaj).
Želijo biti prvi pri vodiku
V Slovenski vojski so posebej ponosni na sodelovanje s slovensko industrijo in znanostjo. “Smo ena prvih vojska, ki je imela vodikove tehnologije v operativni uporabi,” poudarja Šipec. Že leta 2008 so v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in podjetjem Domel izdelali 7-kilovatni agregat na vodikove gorivne celice. “Nameščenega imamo v vojaškem vozilu, namenjen je pogonu elektronike oziroma instrumentov, za kar je potrebne veliko elektrike. Običajno smo za to uporabljali majhne dizelske agregate, ki se jih zažene nekaj deset metrov stran od vozila. Toda zaradi visokih temperatur, vidnih na infrardečih kamerah, in hrupa je tako vojake lažje odkriti,” prednosti vodika pojasnjuje polkovnik.
V kranjski vojašnici poteka pilotni projekt, po katerem naj bi se nato zgledovale druge države EU. Načrtujejo 9.000 m2 veliko sončno elektrarno, s katero bodo izdelovali vodik. V polnilnici bo na voljo 200 kilogramov vodika na dan, z njim se bodo lahko napajala tudi vozila okoliških prebivalcev.
Po preračunih bi osebna vozila zgolj s tem gorivom lahko prevozila 3.200.000 kilometrov letno, vojašnica pa bi lahko na lastno energijo avtonomno delovala tri dni. “To je začetek, s katerim bi tudi državi pomagali vzpostaviti mrežo vodikovih polnilnic,” pravi Šipec. Zaživela naj bi leta 2025, 3,2 milijona evrov pa bo za gradnjo prispeval državni sklad za podnebne spremembe.
Izračun ogljičnega odtisa
Da bi ugotovili, kako energetsko potraten je Mors, so pridobili sredstva agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris) za projekt, v katerem so strokovnjaki fakultete za strojništvo izračunali njihov ogljični odtis, posebej za civilni del in posebej za vojsko.
Ugotovili so, da velik del emisij povzroči uporaba fosilnih goriv za transport, precejšen del tudi prevozi zaposlenih na delo. Za službene poti po državi nekateri vojaki že uporabljajo električne avtomobile za najem. “Tudi mene boste videli, kako se bo Ljubljani v vojaški uniformi vozim na električnem kolesu,” dodaja polkovnik.
Težje kot pri osebnih vozilih je dizel zamenjati za baterije na bojnih vozilih. Toda razvoj gre tudi v to smer. “Vemo, da po letu 2035 ne bo več na voljo nadomestnih delov za vozila za motorje z notranjim zgorevanjem, zato moramo to upoštevati že pri zdajšnjih nakupih,” poudarja Šipec.
A vendar gre za izračun z veliko opombo – zaradi pomanjkanja podatkov vanj niso vključeni nakup streliva in eksploziva ter nakup vojaške opreme, so pripisali avtorji študije.
Tudi vojske stopajo po zeleni poti
Vojske ne zanikajo podnebnih sprememb, ampak se nanje že dolgo pripravljajo. Helikopterji ob visokih temperaturah namreč ne morejo leteti, v blatu ob poplavah so premiki vojaških vozil in pehote oteženi, še opisuje Šipec. “Ko vse odpove, moramo mi delovati,” poudarja. Ob več naravnih nesrečah pa bo morala, tudi v Sloveniji, vojska večkrat pomagati.
Vojske zato “zelenijo” in se krepijo za posredovanje ob posledicah podnebnih sprememb. Evropska unija vojske vključuje v svoje cilje bistvenega zmanjšanja izpustov, za njo stopa tudi Nato, ki je vzpostavil metodologijo poročanja o vojaških izpustih, pravi.
Izogibanje transparentnosti
Toda transparentnosti se vojske izogibajo. “Nočemo, da bi vsi vedeli, koliko goriva porabimo na misijah, kako daleč letimo in se vozimo ter kako se usposabljamo,” je za Reuters dejal Markus Ruelke z enote za varstvo okolja nemškega obrambnega ministrstva.
Veliko vlogo pri nižanju emisij vojsk bodo odigrali droni. Namesto na kerozin letijo na baterije in brez posadke, kar pomeni manjšo težo in porabo, pojasnjuje Šipec. V vojskah pa stavijo tudi na jedrsko energijo. Ta je že desetletja del vojske – letalonosilke in podmornice poganjajo jedrski reaktorji. V prihodnje bodo večjo vlogo igrali manjši modularni jedrski reaktorji, premične nuklearke, ki jih lahko vojska uporabi na (tujem) terenu.
A kot pišemo danes v članku z naslovom Skriti podatki, resnične posledice. Kako sta povezana vojna in podnebje?, so fosilna goriva še kako realnost vojn, vojsk in podnebnih sprememb, vojne in podnebne spremembe pa so močno povezane in ta povezava bo krojila tudi prihodnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje