Slovenski raziskovalci objavili študijo o delfinki, ki je ujeta v mrežo preživela leto dni

Slovenski raziskovalci so pod drobnogled vzeli izjemen primer mlade delfinke v severnem Jadranu, ki je kljub zapletenosti v ribiško orodje preživela več kot leto dni. Njihova nova študija na podlagi tega redkega primera prinaša ključna spoznanja, ki bodo v prihodnje pomagala pri reševanju in obravnavi morskih sesalcev v podobnih stiskah.

V raziskavi, ki so jo objavili v mednarodni znanstveni reviji Diseases of Aquatic Organisms, sta sodelovala društvo za morske sesalce Morigenos in Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete v Ljubljani. Temeljila je na dolgoročnem spremljanju živali in kasnejši obdukciji, kar je znanstvenikom omogočilo redek vpogled v mehanizme in posledice zapletanja v ribiške mreže.

Morigenos je mlado samico, ki je bila takrat stara približno eno leto, spremljalo v okviru dolgoročnega terenskega monitoringa. Tekom enega od opažanj so opazili, da delfinka na sebi nosi del ribiške mreže.

"Mreža je bila zataknjena za hrbtno plavut, del vrvi pa se je zajedal v tkivo plavuti. Fotografije so pokazale, da se je mreža v določenem trenutku zajedala tudi v predel čela, a se je kasneje že sama pretrgala ali snela," so opisali pri društvu.

Zapletanje predstavlja resno tveganje

Naključni ulov v ribolovno orodje se za kite in delfine pogosto konča s smrtjo, v nekaterih primerih pa se živali rešijo, a na njih ostanejo deli mrež ali vrvi, opozarjajo raziskovalci. Medtem ko so dolgotrajne zapletenosti dobro poznane pri velikih kitih, so pri delfinih precej redkejše.

Kljub več kot leto dni trajajoči zapletenosti je delfinka ohranila dobro telesno kondicijo, kar po navedbah raziskovalcev kaže, da zapletanje ni vedno takoj usodno, čeprav predstavlja resno tveganje. V tem času se je mreža sicer vse bolj zajedala v hrbtno plavut, vendar je žival ostala gibljiva in sposobna lova.

Raziskovalci so njeno stanje spremljali z opazovanjem in fotografsko dokumentacijo ter zaradi omejenih možnosti varnega posredovanja ocenili, da bi se primer lahko razrešil brez neposrednega posredovanja.

"Živali se zaradi njene gibljivosti in vedenja ni bilo mogoče varno približati ali ji mreže odstraniti na daljavo, kar je bistveno omejilo možnosti. Morebitni poskusi ujetja bi lahko povzročili dodatni stres, poškodbe ali celo smrt živali," so navedli.

Delfinka se je eno leto kasneje znova zapletla v drugo ribiško mrežo, kar je tokrat bilo usodno. Obdukcija na Nacionalnem veterinarskem inštitutu pa je podprla sklepanja na podlagi terenskih opazovanj in potrdila dobro telesno stanje živali. Prav tako je pokazala, da je drugo zapletanje v mrežo bilo neodvisno od prvega in da bi se prvotna situacija verjetno res razrešila sama.

"Zdravstveno stanje ali prognozo je na terenu izredno težko oceniti. Toda obdukcija je pokazala, da je bila naša prvotna ocena pravilna in da je žival imela zelo dobre možnosti za preživetje. Žal pa se njeno drugo srečanje z mrežo ni končalo dobro, toda dokazi kažejo, da je šlo za neodvisen dogodek," je povedal vodja raziskave Tilen Genov iz društva Morigenos.

Študija je po navedbah raziskovalcev v svetovnem merilu redek primer tovrstnega vpogleda v mehanizme in posledice zapletanja v ribiške mreže. Znanstveniki imajo namreč redko možnost združiti opazovanja živih prizadetih živali z natančnimi posmrtnimi preiskavami. Spoznanja na podlagi tega primera so tudi prispevala k oblikovanju globalnih smernic za ukrepanje v primeru zapletanja delfinov v ribiške mreže.

Avtorji poudarjajo, da je tudi odločitev, da se ob spremljanju situacije "ne stori nič", legitimna odločitev. Želijo si, da bodo tovrstna spoznanja v prihodnje pomagala pri boljšem razumevanju in preprečevanju tovrstnih dogodkov, kjer bo pomembno vedeti, kaj storiti in tudi česa ne storiti.