Menu Item
Mednarodna ekipa astronomov je z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb odkrila eno najzgodnejših galaksij v zgodnjem vesolju, imenovano Firefly Sparkle (Roj kresničk), ki je nastala približno 600 milijonov let po Velikem poku. Odkritje, pri katerem so imeli pomembno vlogo slovenski raziskovalci, odpira nova poglavja o nastanku vesolja.
Kot so sporočili s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskava, objavljena v reviji Nature, predstavlja prelomnico v razumevanju zgodnjih faz nastanka vesolja in razkriva podrobnosti, ki doslej niso bile dosegljive. Pri raziskavi je sodelovalo več deset znanstvenikov z univerz in raziskovalnih institucij po vsem svetu, ključno pa so k njej prispevali slovenski znanstveniki Maruša Bradač, Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič s fakultete.
Galaksija Firefly Sparkle, ki so jo podrobno preučili s pomočjo naravnega pojava gravitacijskega lečenja, razkriva deset ločenih zvezdnih kopic, ki se razlikujejo po starosti in fazi nastanka. To pomeni, da so zvezde v galaksiji nastajale v različnih časovnih obdobjih, kar potrjuje teorije o postopnem razvoju galaksij. Galaksija je po masi primerljiva z zgodnjo fazo naše galaksije, kar omogoča vpogled v razvoj prvih struktur v vesolju.
“Firefly Sparkle je kot časovni stroj, ki nam omogoča, da vidimo vesolje, ko je bilo staro le 600 milijonov let. To odkritje je ključno za razumevanje, kako so se prve galaksije oblikovale in razvijale,” je poudarila soavtorica raziskave in ena vodilnih raziskovalk na področju zgodnje astrofizike Maruša Bradač, sicer tudi dobitnica ERC projekta Firstlight.
Raziskava ima po navedbah fakultete “globalni pomen za astrofiziko, saj omogoča testiranje teorij o nastanku galaksij in razumevanje procesov, ki so oblikovali zgodnje vesolje”. Raziskava je tudi pokazala, da združevanje galaksij in interakcije med njimi igrajo pomembno vlogo pri njihovem razvoju, kar je pomembno izhodišče za prihodnje študije evolucije vesolja.
Raziskovalci so pri preučevanju galaksije Firefly Sparkle uporabili najnaprednejšo tehnologijo teleskopa James Webb. Sliko galaksije so povečali s pomočjo pojava gravitacijskega lečenja, ki nastane, ko masivna jata galaksij v ospredju ukrivi svetlobo oddaljenih galaksij in deluje kot kozmična povečevalna leča. To je raziskovalcem omogoča natančno opazovanje podrobnosti galaksije z izjemno ločljivostjo.
Slovenska ekipa je bila sicer odgovorna za analizo podatkov gravitacijskega lečenja in interpretacijo razvoja zvezdnih kopic.
Da so lahko iz popačene slike galaksije rekonstruirali njeno pravo podobo, je bilo po besedah Rihtaršiča ključno razumevanje jate galaksij MACS 142, ki leži med nami in galaksijo Firefly Sparkle. “Modeliranje takšne gravitacijske leče je že samo na sebi zanimivo, saj pri tem izračunamo, kje se v jati skriva očem nevidna ‘temna’ snov, ki s svojo gravitacijo povzroči odklon svetlobe oddaljenih galaksij,” meni.
To modeliranje ponuja tudi širši vpogled v procese nastajanja galaksij. Kako zgodaj nastajajo galaksije, namreč opisujejo različni modeli, vendar je te napovedi pogosto težko preveriti, je pojasnil Nicholas Martis. “Ta sistem ponuja redko priložnost za preizkus teh teorij in ugotavljanje, kateri modeli se najbolj ujemajo z dejanskim stanjem v vesolju. Ključno je ohranjati stalno povezavo med teoretičnimi napovedmi in opazovalnimi podatki,” je poudaril.
“Naša ekipa zdaj analizira vse zgodnje galaksije in vsi rezultati kažejo v isto smer: izvedeti moramo še veliko več o tem, kako so te zgodnje galaksije nastale,” pa je dodala profesorica Maruša Bradač.
Kot so še zapisali na fakulteti, tamkajšnji raziskovalci s svojim znanjem in prispevki k analizi podatkov in interpretaciji rezultatov potrjujejo, da so slovenski raziskovalci nepogrešljiv del svetovne znanstvene skupnosti, Slovenija pa igra pomembno vlogo v raziskovanju vesolja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!