Menu Item
Slovenski osmošolci so pri računalniški in informacijski pismenosti nekoliko nad mednarodnim povprečjem, vendar slabši kot pred desetimi leti, je pokazala mednarodna študija računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) za leto 2023. Pri računalniškem mišljenju pa so osnovnošolci v Sloveniji pod mednarodnim povprečjem, so še ugotovili v študiji.
V študiji ICILS 2023, ki so jo predstavili na današnji skupni novinarski konferenci ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Pedagoškega inštituta, so raziskovalci ocenjevali sposobnosti učencev za produktivno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Pod okriljem Mednarodnega združenja za proučevanje učinkov izobraževanja (IEA) so na podlagi nalog, ki so jih reševali učenci iz 34 držav in ene regije, izračunali rezultate, ki odražajo sposobnosti računalniške in informacijske pismenosti ter računalniškega mišljenja.
Dosežek za Slovenijo pri računalniški in informacijski pismenosti je nad mednarodnim povprečjem, vendar na repu, je dejala nacionalna koordinatorka raziskave v Sloveniji s Pedagoškega inštituta Eva Mirazchiyski Klemenčič. Najvišje dosežke na tem področju imajo osmošolci iz Južne Koreje, Češke, Danske in Tajvana. Na repu so Oman, Kosovo in Azerbajdžan.
V Sloveniji se je povprečni dosežek osmošolcev pri računalniški in informacijski pismenosti v primerjavi z rezultati iste raziskave v letu 2013 poslabšal, in sicer za 27 točk. Rezultati so se poslabšali tudi v ostalih petih od sedmih držav, ki so sodelovale tako v zadnji raziskavi kot v raziskavi leta 2013, in sicer na Hrvaškem, Češkem, Nemčiji, Norveškem in Slovaškem. Rezultati učencev iz Južne Koreje so ostali podobni.
Raziskovalci so merili tudi računalniško mišljenje. Slovenija, kjer so ta dosežek merili prvič, je na tem področju pod mednarodnim povprečjem. Osnovnošolci v Sloveniji so dosegli 448,2 točke, medtem ko je povprečje sodelujočih držav 483,1 točke. Najvišje dosežke imajo osmošolci iz Tajvana, Južne Koreje in Češke. Sloveniji pa sledijo Malta, Hrvaška ter Srbija in Urugvaj, ki si delita zadnje mesto.
Računalniška in informacijska pismenost se sicer nanaša na sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje ter na sposobnost, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi. Računalniško mišljenje pa se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, primerne za računalniško obravnavo, in da razvije ter ovrednoti algoritemske rešitve teh problemov z računalnikom.
“Rezultati zagotovo kažejo tudi to, da gre za področje, ki ga enostavno ne moremo prepustiti ali preložiti le na družine in učence. Učenci živijo in bodo živeli v digitalnem okolju. Vprašanje je le, ali jih bomo pri tem pustili same ali jih bomo ustrezno vzgajali in izobraževali, da bodo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pogosteje uporabljali za pozitivne namene in manj le za zabavo,” meni raziskovalka Eva Mirazchiyski Klemenčič.
Rezultate študije je na konferenci komentiral tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Kot je dejal, rezultati študije kažejo nazadovanje računalniške in informacijske pismenosti učencev v zadnjih desetih letih, kar je v nasprotju s poenostavljenim razmišljanjem o generaciji, ki se je rodila v digitalnem svetu.
Logaj je dejal, da so razvoj digitalnih kompetenc učencev in digitalne kompetentnosti učiteljev doslej v Sloveniji spodbujali predvsem prek množice različnih projektov. Navedel je, da je v teku prenova učnih načrtov za osnovne in srednje šole. Umeščeni naj bi bili v vse predmete.
Poleg tega je poudaril, da bodo prenovili didaktična priporočila in učne načrte s področja računalništva in informatike, ki se niso spremenili že več kot dvajset let. To po njegovih besedah pomeni, da bo treba za uvajanje prenovljenih učnih načrtov najprej navdušiti in usposobiti ravnatelje in učitelje, kar je že v teku.
Raziskovalci so še ugotovili, da so pri računalniški in informacijski pismenosti ogromne razlike med posameznimi učenci in ekstremno majhne razlike med šolami v Sloveniji, kar je po oceni Eve Mirazchiyski Klemenčič eden bolj pozitivnih rezultatov. Obe pismenosti sta v prid učencem iz okolij z višjim socialno-ekonomskim statusom ter v prid učencem brez priseljenskega ozadja.
Računalniška in informacijska pismenost je v skoraj vseh državah, tudi v Sloveniji, v prid dekletom, so še ugotovili. Učenci so precej samozavestni glede tega, kaj vse znajo. Večino so se naučili izven šole, hkrati se ne vidijo toliko v poklicih, povezanih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Tehnična opremljenost šol je precej dobra, še kaže raziskava.
Pedagoški inštitut je večino raziskave v Sloveniji izvedel med 3. majem in 22. junijem lani. Med drugim so zbrali podatke 3.318 osmošolcev s 169 osnovnih šol.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje