Na današnji dan pred 30 leti, 2. junija 1991, je v učnih centrih na Igu in v Pekrah slovesno zaprisegla prva generacija vojaških nabornikov, ki so služili v Teritorialni obrambi. S tem je Slovenija tudi uradno začela razvijati lastne oborožene sile. Prisega je potekala v slovenščini, nabornike pa je nagovoril tedanji obrambni minister Janez Janša.
Premier Janez Janša je prisotne tokrat v vlogi predsednika vlade nagovoril tudi na torkovi slovesnosti na Igu. Med drugim se je spomnil usposabljanja nabornikov in poudaril pomen varnosti za državo. Ob tem je izrekel zahvalo tistim, ki tudi danes ohranjajo zavedanje in zavest, da Slovenska vojska (SV) trdno stopa po poteh izročila prve generacije.
Sporno pošiljanje na služenje vojaškega roka
Še eno slovesnost pa so pripravili v Pekrah. Zbrane je nagovoril obrambni minister Matej Tonin. Dejal je, da so priprave na osamosvojitev in vojna za Slovenijo jasen dokaz, da smo Slovenci nepremagljivi, ko smo povezani in enotni.
"V zadnjem letu nas je epidemija postavila pred težko preizkušnjo. Oblikovanje naših lastnih oboroženih sil in ubranitev naše mlade države nam morata biti navdih, kaj vse lahko dosežemo z našo enotnostjo in solidarnostjo. Iz dejanj pogumnih domoljubov takratnega časa lahko črpamo moč za vse izzive, ki nas čakajo v prihodnosti," je dejal.
https://twitter.com/MatejTonin/status/1400165305595408386
V nagovoru na slovesnosti pred izobraževalnim centrom v Pekrah je Tonin izpostavil, da je bila na današnji dan pred 30 leti v učnih centrih v Pekrah in na Igu prvič v zgodovini Slovenije izrečena beseda "prisegam". "To je bila prisega v maternem jeziku - prisega prvih slovenskih rednih vojakov v službi Republike Slovenije, in to na služenju izključno na slovenskih tleh. To je bila predvsem prisega slovenskemu narodu in njegovi mladi državi," je dejal.
Za Slovence in Slovenke je ta dogodek po njegovih besedah izjemnega zgodovinskega in državotvornega pomena. "Vsemu svetu smo takrat jasno pokazali, da imamo in da oblikujemo močno slovensko vojsko," je poudaril.
Tonin se spominja vzdušja enotnosti in gorečnosti
Sam je bil takrat v prvem razredu osnovne šole, a se spominja tistega vzdušja enotnosti in gorečnosti. "Zavedam pa se, da je bil tisti čas za vse, ki ste bili aktivno vključeni v osamosvojitvene procese, čas zahtevnih preizkušenj. Izjemno spoštujem ter občudujem vaš pogum, predanost in znanje, s katerim ste prispevali k zmagi našega naroda v prelomnih trenutkih, zato da danes moja generacija lahko žanje sadove vašega dela," je dejal.
Slovenska vojska je po ministrovih besedah eden od temeljev slovenske državnosti, zato si zasluži spoštovanje in pogoje za nemoten razvoj. "Pekrski dogodki in dogodki vojne za Slovenijo nas opozarjajo, da je dobro opremljena in izurjena Slovenska vojska ključna za zavarovanje in ohranitev slovenske suverenosti. Brez varnosti in miru ni države blaginje," je dejal.
Ob tem je spomnil na nedavni sprejem zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, ureditev statusa vojakov po 45. letu ter prenovo koncepta temeljnega vojaškega usposabljanja. "Za poletno usposabljanje smo prejeli že skoraj 150 vlog," je povedal.
Na začetku je zbrane na slovesnosti nagovoril nekdanji zaposleni v pekrskem učnem centru Dušan Krošelj. Opisal je priprave na zaprisego pred 30 leti in druge takratne dogodke. "Bili smo prepričani, da gremo v nove čase, da nam bo lepše. Tu pa bom končal," so bile besede, s katerimi je zaključil svoj govor. Od takratnih 120 nabornikov v pekrskem učnem centru je bil na tokratni prireditvi, ki se je zaključila s preletom vojaških letal PC 9, prisoten le eden, danes poslanec DZ Franc Breznik (SDS).
S prvimi večstrankarskimi volitvami spomladi 1990 in plebiscitom decembra 1990 se je Slovenija odločila za lastno pot zunaj takratne Jugoslavije. S tem se je začelo tudi vojaško osamosvajanje Slovenije. Sporno pa je bilo pošiljanje slovenskih vojakov nabornikov na služenje vojaškega roka v takratno JLA in s tem v druge republike nekdanje federacije.
Prve poteze v smeri, da bi slovenski naborniki vojaški rok služili v Sloveniji, je sprejela Demosova vlada, ki je bila imenovana maja 1990, odločilno potezo pa je sprejela slovenska skupščina 7. marca 1991, ko je z dopolnili k ustavi razglasila moratorij na služenje slovenskih fantov v jugoslovanski vojski.
To je pomenilo, da državni organi niso smeli nobenemu naborniku, državljanu Slovenije, vročiti poziva za služenje vojaškega roka zunaj Slovenije. Od naborniškega popolnjevanja vojske se je Slovenija dokončno poslovila leta 2003 ter prešla na poklicno sestavo vojske.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje