Slovensko morje, ki je bilo “kot mlaka”, se je malenkost ohladilo

Slovenija 29. Jul 202411:42 2 komentarja
Na slovenski obali pred nevihto
Foto: Denis Sadiković/N1

Slovensko morje v preteklih dneh ni nudilo neke bistvene ohladitve, saj je bilo kopanje v njem bolj podobno čofotanju v toplicah. A burja ga je vendarle ohladila za nekaj stopinj Celzija. Danes se lahko temperatura morja še spusti za kakšno stopinjo, nato se bo ponovno začelo segrevati.

Neugodne vremenske razmere so v petek hrvaško morje nenadno ohladile za več kot deset stopinj Celzija. Tudi naše morje je v četrtek doseglo najnižjo temperaturo v zadnjem tednu, 24 stopinj Celzija, a se je ta konec tedna počasi spet segrelo.

Po podatkih agencije za okolje (Arso) je imelo slovensko morje v soboto in nedeljo med okoli slabih 26 in dobrimi 28 stopinjami. Na merilni postaji Koper je imelo v nedeljo zvečer morje 28,2 stopinje Celzija, na merilni postaji v Piranu pa celo 28,7 stopinje Celzija.

V ponedeljek pa se je temperatura vode spet spustila na nekoliko bolj osvežujočo. Kot je za N1 povedala dežurna vremenoslovka Arsa Veronika Hladnik Zakotnik, je bila temperatura morja v ponedeljek dopoldne 25 stopinj Celzija.

Hladnik Zakotnik je pojasnila, da je morje malce shladila včerajšnja burja. Ta bo pihala tudi danes, zato je mogoče, da bo termometer pokazal še kakšno stopinjo manj, a se bo od torka naprej morje spet začelo segrevati.

Tako drastične ohladitve kot pri naših južnih sosedih pri nas ni pričakovati, saj je burja tam veliko intenzivnejša kot pri nas, kar se na temperaturi morja zato veliko bolj pozna, je dodala.

V našem morju je sredi meseca sicer padel nov rekord, ko se je temperatura morja sedem dni zapored čez dan dvignila nad 30 stopinj Celzija.

Sluzi, ki kopalcem in prebivalcem obmorskih mest štrene meša že več kot en mesec, pa že nekaj časa na morski gladini in v vodnem stolpu ne opažajo več. Kot je za N1 povedala izr. prof. dr. Patricija Možetič z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, se je sluz namreč naposled spustila na morsko dno, zadržuje se le v sloju pri dnu v obliki manjših do večjih kosov ali zaplat.

“Hitrost razgradnje sluzi je odvisna od več dejavnikov, tako bioloških kot kemičnih, pa tudi od tega, kako intenzivno bo mešanje vodnih plasti ob morebitnih nevihtah, zato je težko napovedati, koliko časa bo sluz še vztrajala pri dnu,” pa je na vprašanje, kdaj sluzi naposled ne bo več v slovenskem morju, odgovorila strokovnjakinja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje