Slovo od Saša Hribarja: "Če ne bi obstajal, bi si ga najbrž izmislili"

BOBO

Na Radioteleviziji Slovenija so se na žalni seji poklonili radijskemu voditelju in satiriku Sašu Hribarju, ki je umrl konec prejšnjega tedna. "Če Sašo Hribar ne bi obstajal, bi si ga svetnice in svetniki najbrž izmislili," je ob tem dejal predsednik Sveta RTVS Goran Forbici. Članica sveta delavcev Ksenija Horvat pa je o Hribarju dejala, da je bil vedno zraven, ko so ga potrebovali.

V 64. letu starosti je prejšnji teden umrl radijski voditelj in satirik Sašo Hribar, ki si ga bo javnost najbolj zapomnila po oddaji Radio Ga Ga na Prvem programu Radia Slovenija. Bil je član programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in nato član novega Sveta RTV kot izvoljeni predstavnik zaposlenih.

Danes so se mu uprava in Svet RTVS ter svet delavcev poklonili na žalni seji. “Sašo Hribar je bil in ostaja legenda RTV Slovenija,” je dejal predsednik Sveta RTVS Goran Forbici. Povedal je, da je Hribar za in z RTV Slovenija živel 38 let, ter ga označil za legendarnega radijskega voditelja, programskega pionirja in vrhunskega satirika. “Neumorno je raziskoval in premikal meje radijskega etra in enako drzno humorja. Bil je pronicljiv, oster in duhovit družbeni komentator in kritik,” je še povedal.

“Bil je boleče iskren”

Po Forbicijevih besedah je Hribar sovražil nesmisle, zato ne preseneča, da je bil vztrajno borec za javno RTV in dolgoletni član programskega sveta RTVS, od letos pa tudi član novega Sveta RTVS. “In to ne katerikoli član. Sašo Hribar je imel v nekdanjih in tudi v novem Svetu RTV posebno mesto. Sašo Hribar je znal in zmogel, za ceno tega, da je sam izpadel robat in nesramen, na svoja pleča vzeti našo preračunljivost, pretirano taktnost, tudi strahopetnost. In povedal stvari, ki jih je bilo treba povedati, zato da jih nam ni bilo treba povedati. Sprl se je, da se nam ni bilo treba spreti. Poimenoval je reči s pravim imenom, zato da jih nam ni bilo treba poimenovati. Bil je boleče iskren, zato da smo sami lahko ostali taktno neiskreni. Neposreden, da smo ostali lahko bili fini. Če Sašo Hribar ne bi obstajal, bi si ga svetnice in svetniki najbrž izmislili. Globoko me žalosti, da mu ne bom mogel nikoli več vzeti besede,” je še dejal predsednik Sveta RTVS.

“Svoje življenjsko poslanstvo je čutil v tem, da ljudem daje samega sebe”

Simona Moličnik, urednica uredništva glasbenega in razvedrilnega programa, Hribarjevega matičnega uredništva na Radiu Slovenija, je dejala, da je Hribarja nazadnje videla v petek. “Splača se. To so bile zadnje besede, ki jih je tako spontano, tako preprosto in hkrati tako povedno izrazil v eter ob koncu oddaje Radio Ga Ga na prvem programu Radia Slovenija,” je povedala.

Dodala je, da je vsakokrat znova občudovala njegov izjemni dar, ne le za satiro, imitacijo, humor, temveč tudi za filozofijo in retoriko. “Za razmišljanje v vse smeri časa in v globino, o občečloveških vprašanjih, preprosto o tem, kaj je prav in kaj narobe. Slednjemu se je z otroško iskrenostjo in na povsem samosvoj način vse življenje upiral,” je povedala.

Vsako njuno srečanje se je po njenih besedah končalo s “toplim, iskrenim objemom”. In tudi v petek je bilo tako. “Sašo Hribar je imel rad naš zavod. Rad je imel radio in predvsem je imel ljudi. Svoje življenjsko poslanstvo je čutil v tem, da ljudem daje samega sebe. Uresničil ga je v popolnosti,” je še povedala urednica.

Predsednik uprave RTVS Zvezdan Martić pa je Hribarja označil za soborca. “V času, ko se večina bori zgolj za lastne pravice in ugodnosti, se je Sašo boril za svobodo – svobodo sodelavcev, svobodo medijske hiše, ki ji je z vsem srcem pripadal. Mnogi so bili tiho, mnogi so se skrili, mnogi so sodelovali. Sašo je bil glasen in v prvih vrstah. Največji sovražnik svobode je zadovoljen suženj. Sašo je do zadnjega izražal svoje nezadovoljstvo, do zadnjega se je boril. Bitka za svobodo pa ni nikoli dokončno dobljena. Upam, da Sašo ve, da jo bomo tudi v njegovem imenu nadaljevali.”

Predsednik sveta delavcev Robert Pajek je dejal, da je Hribar postavil temelj satire na višji nivo. “Tvoje delo ni bila kopija ali ilustracija resničnega sveta, ampak pogled iz perspektive, ki so jo določali tvoji liki, tvoja osebnost in tvoj karakter,” je dodal.

Ko so ga potrebovali, je bil vedno tam

Članica sveta delavcev Ksenija Horvat je spomnila, da je s Hribarjem od lanske jeseni sodelovala v svetu delavcev. “Kot tvoja zvesta poslušalka sem te imela priložnost še drugače spoznati. Ne le kot neusmiljenega kritika potez prejšnjega vodstva proti zaposlenim in kot zagovornika naših pravic v najboljšem pomenu besede, ampak predvsem kot odvetnika ustvarjalnosti – besede, ki si jo ti pisal z veliko začetnico.”

Dodala je, da je bil v svetu delavcev med najbolj izkušenimi člani. “Zlasti v zadnjem obdobju, ko so posamezniki iz vodstva vsem na očeh teptali ugled hiše, nisi zamudil nobene priložnosti, da jim tega ne bi povedal v obraz. Brez omahovanja, strahu in preračunljivosti,” je dodala.

Horvat se je spomnila tudi dogodka, ko je Hribar v znak protesta skupaj z drugimi novinarji stopil v studio Dnevnika. “Kadar smo te potrebovali, ko je bilo treba javnosti povedati, zakaj potrebujemo RTV in kaj vse RTV je ali pa bi morala biti, si bil vedno zraven.”

Novinar RTVS Gregor Drnovšek pa je na žalni seji dejal, da ga boli, da Sašo Hribar ne bo videl, za kaj so se borili in ali se je izplačalo. “Ali se je denimo izplačalo biti eden od 38 nagrajenih z opominom pred odpovedjo zato, ker smo pokazali, da držimo skupaj. Ne glede na sankcije. Vem, da se je izplačalo. In vem, da si bil eden tistih, ki je ključno prispeval k spremembam, ki so se sicer začele udejanjati, a dejansko tiste najbolj težko pričakovane in potrebne šele prihajajo. In jih žal ne boš doživel. Lahko ti obljubim, da tvoj trud ni bil zaman. Ne sme biti zaman,” je dodal.