Smo ena zadnjih generacij, ki opazuje Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto

Triglavski ledenik (Foto: Matej Blatnik)

Geografi so konec septembra opravili meritve slovenskih ledenikov. Triglavski ledenik se je v enem letu razpolovil na dva dela ter močno zmanjšal in stanjšal, zato bo kmalu izginil. Boljše rezultate ima ledenik pod Skuto. Vodja meritev Miha Pavšek pa kljub temu z gotovostjo trdi, da smo ena zadnjih generacij, ki njune ostanke še vidi v živo.

Geografi, ki so opravili geodetske meritve površine ledenikov, so bili nad letošnjimi rezultati presenečeni. Kot je za STA dejal Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, se je Triglavski ledenik razkosal na dva dela, razdeljeni zaplati talečega se ledu pa sta prekriti z gruščem, tako da se ledu praktično ne vidi več. Ob meritvah sta bili obe zaplati skupaj manjši kot 0,2 hektarja, kar je najmanjša površina v zgodovini meritev.

Do sedaj so najmanjšo površino Triglavskega ledenika izmerili leta 2012, ko je merila 0,6 hektarja. Lansko leto je bila 0,7 hektarja, kar je bilo po besedah Pavška primerljivo s tipično nogometno zelenico. “Letos so bili rezultati bližje površini dveh odbojkarskih igrišč – na mivki in v dvorani,” je dejal Pavšek.

Boljše rezultate so pokazale meritve ledenika pod Skuto. Njegova površina je bila enaka kot lani – 1,2 hektarja. “V primerjavi s Triglavskim ledenikom si v tem primeru upam reči, da bo ta vztrajal vsaj še nekaj let. Zavedati pa se moramo, da pri obeh opazujemo zgolj še zadnje ostanke oz. zaplate, da ne rečem kose ledu,” je opozoril.

Na mestu Triglavskega ledenika, kjer so geografi lani izmerili več kot pet metrov globine, jih je tako letos pričakalo zgolj skalovje, kar še dodatno dokazuje slabo stanje ledenika.

Za hitro manjšanje in tanjšanje ledenikov krive nadpovprečno visoke temperature

Za obstanek ledenikov je pomembna kombinacija ustreznih snežnih in temperaturnih razmer. Čeprav smo imeli letos v visokogorju veliko snega, pa je bila najvišja sezonska skupna višina snežne odeje šele sredi maja. “Ta sneg zelo hitro skopni, letos v nekaj več kot enem mesecu. Ne nazadnje pa je bila septembra in oktobra povprečna temperatura zraka na Kredarici kar za okrog štiri stopinje Celzija višja od dolgoletnega povprečja, kar je pomembno vplivalo na žalostno stanje ledenikov,” je poudaril Pavšek.

Letošnja talilna sezona, ki traja od maja do oktobra, je bila glede na visoke temperature po besedah Pavška ponovno rekordno topla v zadnjih 68 letih, a enaka lanski. Prvič po letu 1955, odkar so na voljo podatki za našo najvišjo meteorološko postajo na Kredarici (2.513 m), so tako zabeležili dve zaporedni rekordno topli talilni sezoni.

Na posameznih delih se odpirajo novi prostori v podzemlje

Letos so raziskovalci v času meritev med drugim pokukali tudi v Ivačičevo jamo pod Triglavskim domom na Kredarici in tudi tu v primerjavi s prejšnjimi leti naleteli na manjše količine snega in ledu ter prišli še globlje v notranjost jame. Z vztrajnim taljenjem ledu pa se na posameznih delih ledenikov celo odpirajo novi prostori v podzemlje, ki predstavljajo nova področja raziskovanja in raziskovalnih izzivov, je dejal Pavšek.

Z izginjanjem ledu pa po njegovih besedah tudi gorske poti na nekaterih delih postajajo težje prehodne. Tla so namreč na območju, ki je bilo včasih prekrito z ledom, bolj izpostavljena eroziji in zato nestabilna. “Opise nekaterih bolj zahtevnih poti moramo zato brati z rezervo, saj so lahko bistveno drugačne kot pred 30 leti, sploh pa alpinistične plezalne smeri,” opozarja Pavšek. Še večji problem pa bi lahko, zlasti v času visoke planinske sezone, postala preskrba s pitno vodo v obeh kočah, ki sta v neposredni bližini ledenikov – Triglavskega doma na Kredarici in Kranjske koče v Ledinah. Ledenika namreč zlasti v sušnem obdobju predstavljata zanju glavni vodni vir.

Lanskoletne meritve bile obsežnejše

Lanskoletne meritve so bile v primerjavi z letošnjimi bolj obsežne, saj so poleg vsakoletnih geodetskih meritev površine ledenikov izvedli tudi georadarske meritve. Z njimi so pridobili tudi podatke o debelini in prostornini ledenikov. Poleg tega pa so raziskovalci lani izvrtali tudi večje število vzorcev ledu ter pridobili vzorce starega snega in ledeniške vode.

Analize teh so pokazale, da je bil led Triglavskega ledenika na najglobljem mestu star okoli 300 let. Z datacijo kalcitne skorje, ki nastaja na skalah pod ledenikom, pa so ocenili, da je bil ledenik na tem mestu prisoten tudi pred okoli 13.000 do 23.000 leti. “Še vedno sicer ostaja odprto vprašanje, ali ledenik vztraja neprekinjeno že vse od takrat ali pa šele od obdobja tako imenovane male ledene dobe, ki je bila med sredino 15. in koncem 19. stoletja, dalje” je dejal.

Dolga tradicija meritev

Raziskovalci geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so prvo sistematično meritev Triglavskega ledenika izvedli že leta 1946, ko je bil inštitut tudi ustanovljen. Takrat je Triglavski ledenik meril nekaj več kot 14 hektarov. Raziskovanje Triglavskega ledenika je tako eden najstarejših stalno potekajočih raziskovalnih projektov v Sloveniji. Čeprav so že v tistem času raziskovalci opazovali krčenje ledenikov, pa, kot je povedal Pavšek, nikakor niso razmišljali o njunem izginotju. “Danes pa z gotovostjo lahko trdimo, da smo zadnja generacija, ki preostale koščke ledu nekdaj pravih ledenikov sploh še lahko opazuje v živo,” je dejal.