"Smo v informacijski izolaciji. Lačni smo vsebin, a nam niso dostopne"

Foto: PROFIMEDIA

Slovenija si mora prizadevati za boljšo dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev, opozarjajo strokovnjaki, saj so predvsem gluhi, naglušni in slabovidni v današnji informacijski družbi prikrajšani. Potrebujemo ustrezno integrativno telo, ki bi sledilo tehnologijam za omogočanje boljše dostopnosti in pretoka informacij, menijo.

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev s sorazmernimi ukrepi, kot so na primer prevajanje v znakovni jezik, podnaslavljanje za gluhe in naglušne, govorjeni podnapisi in zvočni opisi postopno in kontinuirano izboljševati dostopnost do svojih storitev za invalide.

Kot je na današnji novinarski konferenci, ki jo je organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, povedal generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough, je Radiotelevizija Slovenja (RTVS) v zadnjih letih naredila korake naprej za boljšo dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev. Že nekaj let tako zagotavljajo vse tehnike dostopnosti, ki jih navaja direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah. To so znakovni jezik, podnapisi, zvočni podnapisi in zvočni opisi. Poleg tega vsakodnevno pripravljajo novice v tehniki lahkega branja. “Naša vizija pa je med drugim v prihodnosti s podnapisi najprej opremiti dnevnoinformativne oddaje, nato pa jih razširiti tudi na oddaje drugih žanrov, kot na primer na prenose športnih tekem,” je dejal Grah Whatmough.

Po mnenju direktorja razvoja vsebin in Vod storitev Blaža Bezka pa na POP TV v preteklosti niso naredili dovolj glede dostopnosti. Vseeno pa niso sedeli križem rok. Med drugim so testirali tehnologijo pretvorbe govora v besedilo. Poudaril pa je, da niso samo televizije tiste, ki lahko omogočijo dostopnost, ampak so na drugi strani tudi operaterji. “Z enim smo v preteklosti že opravili preizkus z namenom združevanja podnapisov skupaj z videovsebino, a se je izkazalo, da je imel operater veliko različnih telekomunikatorjev, zato je prišlo do tehničnih neusklajenosti. Želeli smo razviti način, s katerim bi lahko uporabnik na zahtevo priklopil na podnapise,” je pojasnil.

“Smo v informacijski izolaciji”

Anton Petrič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je poudaril, da se predvsem gluhi, ko gre za spremljanje avdiovizualnih medijskih vsebin, srečujejo s številnimi težavami. Moti jih na primer, ko so podnapisi zamaknjeni in ne sledijo dejanskemu dogajanju na televiziji, ko pride do zamika ali podnapisi izginejo. Zanje je namreč pomembno, da dobijo celovito informacijo, saj drugače ne dobijo jasne slike, kakšne informacije so bile posredovane. “Na srečo imamo zraven slike tolmača, da lahko preko njega sledimo in dobimo več informacij,” je dejal.

Dodal je, da so dandanes, ko se na televiziji vsak dan ustvarja ogromna količina informacij, gluhi, naglušni in slabovidni zanje prikrajšani. “Smo v nekakšni informacijski izolaciji, lačni smo informacij, ki pa jih ne dobimo, ker nam niso dostopne,” je rekel Petrič. Vsak dan tako iščejo informacije preko spleta, teleteksta, mobilnega telefona, vendar pa so to informacije z zamudo. “Mi pa želimo biti enakovredni državljani in dobiti informacije v tem trenutku, ne naslednji dan,” je še utemeljil.

“Preiti moramo na tehnologije, ki so danes na razpolago, na žalost pa v Sloveniji nimamo povezovalnega telesa, ki bi sledilo tem tehnologijam,” je ob tem opozoril predsednik Sveta za elektronske komunikacije Jurij Tasič.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.