Menu Item
Slovenija je lani zabeležila največji upad smrtnih žrtev prometnih nesreč med vsemi državami članicami Evropske unije. Število smrti je padlo kar za četrtino.
Podatki Evropske komisije kažejo, da je lani v prometnih nesrečah v EU umrlo okoli 20.600 ljudi, kar je tri odstotke več kot leta 2021, ko je na obseg prometa še vedno vplivala pandemija. Slovenija je lani zabeležila za četrtino manj smrti kot leta 2021, kar je največji upad med članicami EU.
Evropska komisija je v torek objavila predhodne podatke o številu smrtnih žrtev v cestnem prometu za leto 2022. Lani, ko se je obseg prometa po pandemiji vrnil na običajno raven, je v prometnih nesrečah v EU umrlo okoli 20.600 ljudi, kar je tri odstotke več kot leta 2021. V primerjavi z letom pred pandemijo 2019 je bilo sicer zabeleženih 2000 smrtnih žrtev manj, kar pomeni približno 10-odstotno zmanjšanje.
Najvarnejši skandinavski državi, najnevarnejši državi Zahodnega Balkana
Za najbolj varne še vedno veljajo ceste na Švedskem (21 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev) in Danskem (26 na milijon), za najnevarnejše pa v Romuniji (86 na milijon) in Bolgariji (78 na milijon). Povprečje EU znaša 46 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.
V Sloveniji je bilo leta 2022 zabeleženih 40 smrtnih primerov na milijon prebivalcev, kar je manj od evropskega povprečja, 25 odstotkov manj kot leta 2021 in 17 odstotkov manj kot v letu 2019, pred pandemijo. Slovenija je tako lani zabeležila največji upad števila smrtnih žrtev v primerjavi z letom 2021 med vsemi članicami EU.
Učinek koordiniranih aktivnosti AVK
V. d. direktorja agencije za varnost prometa Simona Felser je v današnjem odzivu izpostavila, da je znižanje kritične meje umrlih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev v Sloveniji mogoče pripisati povečanju obsega koordiniranih aktivnosti agencije za varnost prometa, nadzoru policije in povečanemu obsegu aktivnosti ostalih ključnih deležnikov prometne varnosti. Izpostavila pa je potrebo po odgovornem ravnanju udeležencev v prometu.
“Tudi petletna drseča povprečja izkazujejo napredek, vendar je še vedno vsaka smrtna žrtev in poškodba, ne glede na vzrok, tragična, saj bi bilo večino tovrstnih nesreč mogoče preprečiti”, je dejala ter poudarila, da pomeni “tokratno izboljšanje za Slovenijo izziv in zavezo, da z izvajanjem aktivnosti na vseh ključnih področjih cestnega prometa sledi Viziji nič”, so sporočili iz Javne agencije RS za varnost prometa.
Med ključnimi izzivi je izpostavila področja različnih distrakcij v prometu, zlorabo alkohola in drog, uporabo varnostnega pasu in zaščitnih čelad ter pomen prilagojene hitrosti.
Cilj 50-odstotno zmanjšanje smrti do leta 2030
Napredek med državami članicami je sicer zelo neenakomeren. O največjem upadu glede na leto 2019, celo za več kot 30 odstotkov, so poročali v Litvi in na Poljskem, nasprotno pa je v zadnjih treh letih število smrtnih žrtev v cestnem prometu na Irskem, v Španiji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem in Švedskem, ostalo razmeroma stabilno ali se je povečalo.
EU si je leta 2018 zadala cilj, da do leta 2030 doseže 50-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev v cestnem prometu. Varnost v cestnem prometu je tudi osrednji element nedavnih pobud politike na področju mobilnosti v EU.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!