Menu ItemEkonomsko-socialni svet je na izredni seji obravnaval osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo prinesla razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Po koncu seje so bili socialni partnerji zadovoljni z obravnavo. Nekatera razhajanja ostajajo v petih členih zakona, o njih se bodo še naprej pogovarjali. So pa delodajalci in sindikati prižgali zeleno luč, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na vlado in kasneje tudi v državni zbor. Novelo bo že naslednji teden ponovno obravnavala vlada, nato pa bo šla po rednem postopku v parlamentarno proceduro.
Eno večjih sprememb v zdravstvo v letu 2025 bo prinesla novela zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZdej), ki bo razmejila javno in zasebno zdravstvo. Vlada se je konec decembra seznanila z osnutkom novele zakona, ki ga je nato poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS).
ESS je zakon danes obravnaval na prvi izredni seji novega leta, že pred tem pa je zakonsko novelo obširno dvakrat obravnaval tudi odbor ESS za zdravstvo. Kot je po seji dejal predsednik ESS in minister za delo Luka Mesec, se na vladi že eno leto ukvarjajo z zakonom o zdravstveni dejavnosti in si ga želijo čim prej poslati v parlamentarni postopek.
“Današnjo točko o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti smo uspešno zaključili. Zakon smo v celoti – razen v petih členih – tudi uskladili. O omenjenih členih se bomo pogovarjali še naprej. Socialna partnerja pa ne nasprotujeta temu, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na vlado in nato še v državni zbor,” je dejal Mesec.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je po seji izpostavila, da cilji novele zakona ostajajo enaki, kot so bili predstavljeni že v času javne razprave. “Torej, kako regulirati in urediti stanje na področju zdravstvene dejavnosti. Kdo lahko kje dela, kako se upošteva konkurenčna prepoved, o tem, da se ne more ista dejavnost opravljati v javnem in zasebnem sektorju,” je dejala.
Se je pa spremenil člen, ki ureja omejitve dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih. To bo predvidoma mogoče le za določene zdravnike, je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Po besedah ministrice bi dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih omogočili le vrhunskim strokovnjakom z nazivom primarij, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja. “Je pa res, da s tem členom se še ukvarjamo in poskušamo to dikcijo še dodatno izboljšati,” je pojasnila.
Po ministričinih besedah zakon prinaša še veliko drugih rešitev, med drugim uvaja zdravstvene regije, obveznost za izvajalce o pošiljanju dokumentacije v enotni dokumentacijski sistem. Prav tako zakon obravnava več inovativnih rešitev, ki bodo po ministričinih besedah prispevale k preglednosti, boljši informiranosti in izmenjavi informacij med izvajalci zdravstvenih dejavnosti. “Vse skupaj pa z namenom hitrejše, boljše in kakovostnejše obravnave pacientov v zdravstvenem sistemu,” je dodala.
Sindikati: To je bil vzorčen primer usklajevanja zakona na ESS
Predstavnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martina Vuk je dejala, da so bili pri obravnavi zakona deležni velikega časovnega pritiska zaradi potrebe usklajevanja novele zakona. A kot je dejala, je usklajevanje o vsebini zakona – tako na odboru za zdravje kot na seji – “vzorčen primer tega, kako se iščejo skupne rešitve in kako se doseže soglasje”. Izpostavila je, da jim je večino členov uspelo uskladiti, mnenje sindikatov pa je bilo slišano, kar je po njenih besedah mogoče pripisati tudi prisotnosti ministrice za zdravje med usklajevanjem novele zakona.
“Odločali smo se zlasti z vidika, ali predlagane spremembe dovolj dobro urejajo področje tako, da bomo spremenili zdajšnje stanje, ki trenutno ni ustrezno. Sindikati smo ga v celoti podprli, saj verjamemo, da bo zakon prinesel potrebne spremembe. Dobro ureja razmejitev med javnim in zasebnim, ustrezno postavlja nova pravila igre – kdo, kdaj, kaj in kje lahko dela in kako bo to delo plačano,” je dejala Vuk.
Kot je dejala, zakon uvaja tudi merjenje opravljenega dela, torej, ali je bilo opravljeno v okviru rednega dela ali v okviru nadur ali dodatnega dela. To bodo morali izpolnjevati tudi koncesionarji. Po mnenju sindikatov bo po sprejetju zakona zdravstveni sistem v državi bolje urejen.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da bo zakon že naslednji četrtek na seji obravnavala vlada, takoj za tem pa ga nameravajo poslati v parlamentarno obravnavo, in sicer po rednem postopku.
Odprtih ostaja še pet členov zakona
Prevolnik Rupel je med petimi členi, ki jih še niso uskladili, navedla člen, ki določa cene samoplačniških storitev. Predlog predvideva, da bi lahko vlada v izrednih razmerah, kjer je ogroženo javno zdravje, posegla na trg in določila najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev. Ta je za zdaj določena pri 150 odstotkih cene, ki jo plača zdravstvena zavarovalnica. “Glede tega odstotka ni bilo soglasja. Stran sindikatov zahteva, da je ta odstotek nižji, stran delodajalcev pa bolj jasno definiran poseg in višji odstotek,” je pojasnila ministrica.
Odprt ostaja tudi člen o davčnih olajšavah pri podjemih pogodbah. Na ministrstvu predlagajo davčno olajšavo za tiste zdravstvene delavce, ki prek podjemnih pogodb dodatno delajo pri lastnem delodajalcu, a le za določene storitve, ki jih določi minister. “Gre za spodbujanje nagrad za zdravstvene delavce na tistih področjih, kjer so dolge čakalne dobe,” je dodala. Neusklajen ostaja tudi člen o merjenju učinkovitosti pri plačni skupini F, in sicer pri zaposlenih v socialnem varstvu, kjer preverjajo usklajenost s kolektivnimi pogodbami.
Po besedah Martine Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja odprt ostaja tudi člen, ki določa, kaj lahko koncesionar naredi z dobičkom, ki ga dobi za opravljanje javne službe. “Menimo, da s takim dobičkom ne bi smel v celoti prosto razpolagati, torej si ga ne bi smel izplačati kot dobiček, ampak bi ga moral nameniti za investicije v prostore in opremo, za stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja kadra, za plače zaposlenih ali pa za tekoče stroške poslovanja, tako kot velja za javne zavode,” je povedala.
Glede dobička koncesionarjev se je Prevolnik Rupel sklicevala na dve ustavni odločbi. Poudarila je, da je dobiček koncesionarjev reguliran, saj so cene zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu regulirane.
Zdravniška zbornica proti omejevanju dela zdravnikov pri zasebnikih
V Zdravniški zbornici Slovenije nasprotujejo omejevanju dela javnih zdravnikov pri zasebnikih, je v izjavi za medije poudarila predsednica zbornice Bojana Beović. Po najnovejšem osnutku novele zakona o zdravstveni dejavnosti bi lahko delo pri zasebnikih opravljali le javni zdravniki z nazivom primarij, ki uvajajo nove metode zdravljenja.
Beović je to potezo označila za preozko in administrativno. Po njenih besedah namreč v Sloveniji številni zdravniki že izpolnjujejo pogoje za pridobitev naziva primarij, pridobivanje naziva pa bi prineslo dodatna administrativna bremena. Točnega števila zdravnikov, ki pogoje izpolnjujejo, a za naziv doslej niso zaprosili, ne pozna, ocenjuje pa, da bi jih lahko bilo okoli 1.000.
Predviden člen, ki pravi, da bi pri zasebnikih lahko delali le primariji, ki uvajajo nove metode zdravljenja, pa se predsednici zbornice zdi nerazumljiv. V tržnem delu zdravstva običajno namreč ne vpeljujejo novih metod zdravljenja. Vrhunski zdravniki najzahtevnejše zdravstvene storitve opravljajo v javnem zdravstvenem sistemu, praviloma v državnih ustanovah.
Od prve napovedi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva so sicer predvideno omejevanje dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih večkrat spremenili. Sprva je bila celo predvidena popolna prepoved. O predvideni ureditvi, ki bi delo pri zasebnikih omogočila le primarijem, je bila zdravniška zbornica obveščena v osnutku novele, ki so ga prejeli konec leta 2024.
“Če primerjamo situacijo ob prvem osnutku zakona in sedaj, so stvari seveda bistveno bolj premišljene,” je povedala Beović. Ob prvi napovedi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva so namreč v zbornici opozarjali pred odhodi zdravnikov iz javnih zdravstvenih ustanov.
V javnosti krožilo več osnutkov zakona
V prvih osnutkih predloga novele je bilo predvideno, da bi bilo sodelovanje javnih zdravstvenih delavcev, torej tudi zdravnikov s čistimi zasebniki, povsem prepovedano. Čisti zasebniki so tisti zasebniki v zdravstvu, ki nimajo koncesije za izvajanje javnih zdravstvenih storitev, ki jih plačuje zdravstvena blagajna.
V zadnjih tednih pa je v javnosti krožilo več različic zakona, ki bi v določenih primerih ali pod določenimi pogoji dovoljevale dodatno delo javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih.
Po eni od njih, ki jo je 12. decembra obravnaval tudi strateški svet za zdravstvo, bi pri čistih zasebnikih lahko delali vsi javni zdravstveni delavci. V javnem zdravstvenem zavodu bi morali biti zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, z zasebniki pa bi morali imeti sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas do 60 odstotkov.
Krožila naj bi tudi različica, ki predvideva, da bi lahko zunaj javnega zdravstvenega zavoda delali zgolj zdravniki primariji in zdravniki, ki opravljajo nekaj zdravstvenih storitev, ki bi jih določil minister za zdravje. Proti takšni ureditvi so nasprotovanje že izrazili v koordinaciji zdravniških organizacij. Menijo, da bi pogojevanje opravljanja zdravstvenih storitev z nazivom primarij pomenilo nesprejemljivo omejevanje in nalaganje administrativnih bremen za pridobitev tega naziva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!