Od novembra lani se že vleče zgodba o nezakoniti razrešitvi predsednika sveta zavoda v ljubljanskem centru za socialno delo, zadnjo besedo je v začetku februarja reklo sodišče. Direktorica centra ni pristojna za razrešitev predstavnikov v svetu zavoda, saj bi to pomenilo, da ima vpliv na nadrejen organ. Kljub kršenju zakonodaje direktorica ne bo odstopila, razrešilo je ne bo niti ministrstvo.
Višje delovno sodišče je v začetku februarja razveljavilo volitve v Centru za socialno delo (CSD) Ljubljana, na katerih so razrešili predsednika sveta zavoda Janka Cafuto. Sodišče je v pritožbenem postopku ugotovilo, da pravila za volitve predstavnikov delavcev v svet CSD, ki jih je sprejela direktorica zavoda Anja Osojnik, kršijo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Iz sodbe jasno izhaja, da “vsekakor ni v pristojnosti direktorja centra, da sprejme navodilo za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev sveta centra, torej organa, ki nadzoruje delo direktorja, ki ga imenuje in razrešuje, sklepa z njim pogodbo o zaposlitvi, in kateremu je direktor odgovoren za svoje delo”. Zato so utemeljene pritožbene trditve, da direktor oziroma direktorica centra ni pristojna za določanje načina volitev in odpoklica predstavnikov delavcev v centru, saj bi to pomenilo, da ima dejansko vpliv na nadrejen organ. S tem se strinja Janko Cafuta in poudarja, “da je sodišče delovalo v bran pravnih norm in s tem omejilo samovoljo oblastnikov”.
Direktorica zaobšla zakonodajo
Dodatno kršitev zakona je sodišče videlo tudi v določbi navodil za volitve, po kateri za veljaven odpoklic predsednika sveta zadostuje 30-odstotna podpora zaposlenih. Kot je jasno sodišče, je “na podlagi 50. člena ZSDU član sveta odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev, (op. a. torej več kot polovica zaposlenih), ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu”. Za razrešitev predsednika sveta je glasovalo 41 odstotkov delavcev, torej večina njegove razrešitve ni podprla, kar pa pomeni bistveno kršitev postopka, še piše v sodbi.
Kot pojasnjuje Cafuta, je sporno predvsem, kako so ta nezakonita navodila nastala. Zgodba sega v lanski november, ko je Janko Cafuta kot predsednik sveta zavoda želel sklicati sejo, na kateri bi med drugim predlagal razrešitev direktorice Anje Osojnik “zaradi nestrokovnega dela, utišanja in ustrahovanja zaposlenih, tudi zaradi prepovedi nastopanja v medijih”. Spomnimo, da so poleti 2020 zaposleni v bežigrajski enoti centra za socialno delo javno v pismu opozorili na nevzdržne razmere in svoje stiske.
A do te seje zaradi epidemičnih razmer ni nikoli prišlo, tako Cafuta. Direktorica Osojnik ga je namreč prehitela in sprejela nova, sicer nezakonita, navodila, po katerih je omogočila enostavnejšo razrešitev (določitev 30-odstotnega kvoruma in razrešitev Cafute).
Za povrh, kot piše v sodbi, je Osojnik, ki torej ni pristojna za imenovanje volilne komisije, v to isto komisijo nastavila svoje pomočnike, ki po zakonu ZSDU ne morejo biti imenovani v volilno komisijo. Kot pravi zakonodaja, so člani volilnih organov lahko le delavci, ki imajo aktivno volilno pravico. Pomočniki direktorja in vodja služb pa teh pravic nimajo in torej ne morejo biti člani volilnih organov oziroma komisij. Direktorica javnega zavoda Anja Osojnik o sodbi med drugim pravi, da določa novo prakso za javne zavode in bo CSD moral to področje urediti. “Za CSD je pomembno, da imajo zaposleni možnost glasovati o imenovanju in razrešitvi predstavnika zaposlenih,” je zapisala.
Ministrstvo prikimalo spornim praksam
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na naša vprašanja konkretno niso odgovorili, so pa med drugim zapisali, da odločitev sodišča odpravlja pravno praznino. Podoben odgovor je na poizvedovanja dobil Cafuta novembra lani. Takrat je po njihovem mnenju vodilna javnega zavoda zapolnila pravno praznino, ki za področje socialnovarstvenih zavodov zakonsko bi bila urejena.
A praznine, po mnenju drugostopenjskega sodišča, ni. V statutu CSD Ljubljana jasno piše, da je to področje urejeno z že obstoječimi pravili sodelovanja delavcev pri upravljanju. To ureja ZSDU, ki sicer velja za upravljanje gospodarskih družb. Sicer sodišče tega ni izrecno poudarilo, vendar ustaljena sodna praksa pravi, da po načelu enakosti lahko v podobnih položajih uporabimo ista pravila, torej v gospodarskem in javnem sektorju.
Tudi Jakob Počivavšek, predsednik sindikata Pergam, odločitev sodišča pozdravlja, saj zakonske ureditve kolektivnega sodelovanja delavcev pri upravljanju na področju javnih zavodov ni. “Pa bi morala biti, posledično je v zvezi s tem v praksi veliko odprtih vprašanj, dilem in različnih pristopov delodajalcev. Vsaka odločitev sodišč na to temo ustvarja sodno prakso in pomaga razreševati te dileme,” poudarja.
Kako naprej?
Ministrstvo lahko samo razreši direktorico, če pri svojem delu krši predpisano zakonodajo. A tega ne bo storilo, je moč razbrati iz njihovega odgovora za N1. Da pa bi ministrstvo za delo direktorico Anjo Osojnik zaradi povračilnih ukrepov zoper delavske predstavnike in zaradi nezakonitega postopka razrešitve predsednika sveta zavoda moralo razrešiti, so prepričani v stranki Levica, zato so ga v pisni pobudi pozvali k takšni odločitvi. Vodja zavoda lahko odstopi sama, a tega nima namena storiti, je za N1 potrdila Osojnik. Sicer jo lahko razreši svet zavoda, ki po naših informacijah zaseda jutri.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje