Menu Item
Upravno sodišče je ugotovilo, da ravnanje Jureta Lebna leta 2018, ko je javnemu uslužbencu dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor pusti pri miru in jo da v predal, predstavlja kršitev integritete. S tem je pritrdilo odločitvam KPK in tožbo zavrnilo. Leben je napovedal, da bo nasprotno nadalje dokazoval z uporabo vseh pravnih sredstev.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila pravnomočne odločitve upravnega sodišča, v katerih to ugotavlja, da je Jure Leben leta 2018 vplival na državnega uslužbenca in s tem kršil integriteto.
KPK je postopek začela zaradi prijav, prejetih januarja 2022. Tam so bili predstavljeni očitki, da vlada “Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča” in da “naj bi prišlo do ukaza z vrha ministrstva, da se določenih vlog za javno-zasebno partnerstvo ne sme obravnavati”. Komisija je v postopku pridobila in vpogledala v dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem mariborskega letališča, ter pridobila dokumentacijo in pojasnila infrastrukturnega ministrstva, izvedli pa so tudi razgovor z Lebnom in pričo.
Ugotovili so, da je Leben, tedaj kot državni sekretar, vplival oz. dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka. S tem je svojo funkcijo po ugotovitvah KPK uporabil v nasprotju z zakonom in ni spoštoval Etičnega kodeksa funkcionarjev. S temi dejanji se po opozorilih KPK izniči načelo enakopravnosti in “namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo”, predstavlja pa tveganje za krepitev korupcije in klientelizma.
Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem – tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je ministrstvo vezano na rok odgovora – so po mnenju KPK v nasprotju s standardom integritete, kakršno se pričakuje od funkcionarjev. Ob tem na KPK opozarjajo, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, hkrati pa se krepijo klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v zadevah.
Leben je v odzivu za STA napovedal uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, da dokaže, da podrejenemu ni podajal navodil, ki bi bila v nasprotju s slovenskim ali evropskim pravom. Svoj prav bo dokazoval tudi s pomočjo zapisnikov kolegija ministra in s pričami, je dodal.
Na KPK dopisujejo, da se integriteta v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol, k čemur največ prispevajo funkcionarji z visoko stopnjo integritete. Od njih se v prvi vrsti pričakuje profesionalno in odgovorno ravnanje, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti, ter posebna skrbnost in dolžnost pri odpravljanju tveganj in krepitvi integritete javnega sektorja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje